Že konec 17. stoletja je v uradnih spisih pisalo, da na idrijsko-cerkljanskem območju nekateri ljudje – moški in ženske – prekupčujejo s čipkami in tihotapijo živo srebro. Čez tri desetletja pa se v njih najde podroben zapis o pridržanju in sojenju tihotapki Marini Melhiorci iz Šebrelj. Njeno zgodbo, ki je bila glede na dolžino procesa in zapise v dokumentih, precej odmevna že v prvi polovici 18. stoletja, so obudili v Mestnem muzeju Idrija, ki domuje prav v gradu, kjer so ji sodili. Nastala je pravljica s senčnimi lutkami, gledališka igra, slikanica, muzejski lik in radijska igra Radia Slovenija. A kdo je bila ženska, ki so jo obtožili, da je del tatinske in tihotapske tolpe? Marino Melhiorco smo spoznali v oddaji Sledi časa, pri tem sta nam pomagali zgodovinarka Marija Terpin Mlinar, ki je nanjo naletela v starih nemških dokumentih, zapisanih v gotici, in igralka Metka Pavšič, ki njen lik igra v gledališki uprizoritvi in radijski igri. Oddajo je pripravila Špela Šebenik.

Naša tokratna sogovornica, gospa Darinka Kozinc, je poleg tega, da je diplomirana inženirka lesarstva in magistrica biotehniških znanosti, tudi pisateljica. V ospredju njenega zanimanja so aleksandrinke, kakor bomo slišali. Je avtorica poezije in proze, tako za otroke kot za odrasle. Sodelovala je tudi pri lanskem natečaju, ki ga je Mestna knjižnica Ljubljana priredila v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, in sicer gre za Zgodbe mojega kraja z lanskim podnaslovom Prva ljubezen. Na natečaju lahko sodelujejo starejši od 60 let. Zgodba Prvi ples naše sogovornice se je uvrstila med 10 najboljših. Z gospo Darinko Kozinc iz Solkana se je pogovarjala Lucija Fatur.

Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe ter osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Spomnimo, da letos obhajamo 1700 let od nastanka nicejske veroizpovedi, ki so jo napisali leta 325, dopolnili leta 381 ter dokončno zapečatili leta 431. Končno jo poznamo kot nicejsko-carigrajsko veroizpoved. Ta izpoved se začne z besedo VERUJEM. To je prva beseda veroizpovedi. Beseda, ki izraža ne le intelektualno prepričanje, ampak temeljno zaupanje in predanost.
Toda ali je vera danes še smiselna? Jo sploh še potrebujemo? Za razlago vesolja ne potrebujemo več 1Mz knjige, ker imamo znanost. Za obvladovanje vremena ne potrebujemo več molitve; imamo tehnologijo. Za preprečevanje zlorabe oblasti ne potrebujemo več prerokov, temveč imamo volitve. Za dosego blaginje ne potrebujemo več blagoslovov; imamo ekonomiste. Če zbolimo, ne gremo več k duhovniku, ampak k zdravniku. Če čutimo krivdo, ne potrebujemo več spovedi; lahko gremo k psihoterapevtu. Če smo depresivni, ne potrebujemo več Svetega pisma, ampak lahko vzamemo prozac. In če iščemo odrešitev, lahko gremo v nakupovalno središče, kjer lahko kupimo srečo po zelo ugodni ceni. Kdo torej potrebuje vero?
Vera ostaja nepogrešljiva, tudi v času, ko znanost, tehnologija in napredek ponujajo odgovore na mnoge praktične potrebe in izzive človeštva. Znanost nam lahko pove, kako stvari delujejo, ne more pa odgovoriti na najgloblje vprašanje: zakaj smo tukaj. Tehnologija lahko olajša življenje, ne more pa nas naučiti, kako osmisliti življenje. Ekonomija lahko ustvarja blaginjo, ne more pa nasititi naše duhovne lakote.
Vera je odgovor na tista vprašanja, ki presegajo meritve in formule. Kdo smo? Zakaj obstajamo? Kaj je smisel življenja? Znanost nam lahko pove, kako so nastali naši nagoni, toda vera nas uči, kako jih usmerjati. Znanost lahko razloži kozmične pojave, vendar vera išče smisel v njih. Vera daje okvir, v katerem lahko razumemo svoje bivanje, prepoznamo svoje poslanstvo in gradimo odnose z drugimi ter z Bogom.
Čeprav se zdi, da je vera v modernem svetu potisnjena ob rob, ostaja temeljna za naše razumevanje življenja. Znanost bo morda nekega dne odgovorila na vsa tehnična vprašanja, toda vprašanja o pomenu, vrednotah, ljubezni in večnosti bodo ostala. Vera je naš odgovor na te globoke skrivnosti, naš most k neizrekljivemu.
Ko izrečemo besedo Verujem, vstopamo v povsem nov svet odnosov. Odnosov, ki se pletejo v samem srcu Trojice – med Očetom, Sinom in Svetim Duhom. Sveti Duh, ki ga cerkveni očetje razlagajo kot ljubezen med Očetom in Sinom, je tista moč, ki nas po zakramentu krsta priteguje v ta neizrekljivi ples Trojice. Izpoved vere ni samo dogmatična trditev, ampak osebna odločitev, da vstopimo v Božje življenje – v dinamiko ljubezni. Po Svetem Duhu nas Bog vabi v ta odnos, da postanemo otroci Očeta, bratje in sestre Sina ter nosilci Božje ljubezni v svetu.
Kot je dejal neki pisatelj »Vera je začetek. Ne smemo se igrati z njo: jo imeti, je ne imeti več; treba je vstopiti v to kripto – cerkveno in osebno, kjer vre živa voda, in stopiti iz nje in vse razdeliti …« VSE RAZDELITI! VERUJEM TO? JAZ VERUJEM!

Pistacija je na Kitajskem znana kot »srečni orešček«, saj je videti kot da se smeji. Kot simbol sreče in zdravja jih tako pogosto podarjajo ob kitajskem novem letu. Pri nas so tudi priljubljene, ampak znane predvsem kot dražji orešček. Se pa zanj zdi, da se (zadnje čase v najrazličnejših oblikah) pojavlja skoraj vsepovsod. Od kod izvira pistacija in zakaj je v zadnjem času pridobila na popularnosti? V Torkovem kvizu z dr. Aljažem Medičem, ki je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani odgovoren za lupinarje, med drugim za pistacijo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V tokratni rubriki Drugi pogled bomo spoznali 24-letnega Venezuelca Manuela Jacoba Contrerasa, ki se je v Slovenijo preselil pred tremi leti. Je študent ekonomije, ki komaj čaka toplejše, pomladne in poletne dni, saj so mu ti dosti ljubši kot zimski. Svoj prosti čas namenja fotografiji, s katero se je začel ukvarjati v Venezueli že kot majhen deček, zelo rad pa se preizkusi tudi kot igralec ali statist v filmih, nadaljevankah in reklamnih oglasih. Zakaj je prišel v Slovenijo, kako dobro jo danes pozna in kako težek se mu zdi naš jezik, je med drugim v pogovoru z njim izvedela Tadeja Bizilj.

Se je v času podnebnih sprememb še smiselno naučiti smučati? Letošnje šolske počitnice temu pritrjujejo. Naraven sneg je namreč pomagal umetnemu zasneževanju, ki pa je za delovanje skoraj vseh naših smučišč postalo nujnost. Kako vzdržno je to, se je Metka Pirc za tokratno oddajo Ob osmih pozanimala na Kopah, kjer je pred dnevi obiskala predsednika Združenja slovenskih žičničarjev Boštjana Paradiža.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Prvega marca, v soboto, bo na Opčinah potekal že 56. Kraški pust. Priprave nanj trajajo več mesecev! Za krajane številnih vasi na tržaškem in goriškem krasu je to obdobje res nekaj posebnega, saj se s pustno tradicijo utrjuje pripadnost in medgeneracijske vezi v skupnosti. Špela Lenardič je obiskala Medjevas, Slivno in Bsrkovlje ter za Sotočja in torkovo Radiosfero preverila utrip med pustnimi skupinami.

Da je gibanje pomembno, vemo. Pa vemo tudi, kaj je za nas, za naše telo – najprimernejše? Ali znamo poskrbeti tako za naše telo kot za duha? Med drugim so pomembni tudi pozitivna naravnanost, želja po spremembi, motivacija za vztrajanje in razumevanje, kako telo deluje in kako mu v danem trenutku lahko pomagate, pravi Barbara Tavčar, inštruktorica telesne vadbe, ki bo v torkovem svetovalnem servisu predstavila holistični pristop h gibanju. Pokličite ali nam pišite!

Odpravimo se na pot po afriški savani v družbi največjega kopenskega sesalca: slona. Njegova mogočna pojava res naredi vtis, visok je tri metre in težak kot šest avtomobilov, vendar ima slon še veliko drugih prednosti. Dva velika uhlja, da bolje sliši, dva podaljšana sekalca, okla, s katerima se brani, in neverjeten trobec, s katerim diha, se sporazumeva, jé ali utrga cvetlico.

Seveda tak velikan ne poje le kokosovega oreha za zajtrk. Vsak dan zaužije približno dvesto kilogramov trave, rastlin in sadja ter popije toliko vode, kot je natočimo v kopalno kad. Za sporazumevanje s svojo čredo, to je s svojo družino, ne potrebuje mobilnega telefona, temveč proizvaja infrazvočne valove, ki se lahko prenašajo več kilometrov daleč.

Od začetka drugega Trumpovega predsednikovanja je sicer minilo vsega mesec dni, a to je čisto dovolj dolgo obdobje, da smo lahko razbrali, kakšno zunanjo politiko nameravajo zdaj voditi Združene države – transakcijsko politiko, ki je utemeljena na logiki moči, politiko, ki v odnosih med državami pač utrjuje zakon džungle. Da Putinova Rusija razmišlja podobno, smo se lahko prepričali pred skoraj natanko tremi leti, ko se je začela vojna v Ukrajini.
Zato se velja vprašati, ali tako razmišlja tudi tretja velika sila 21. stoletja, Ljudska republika Kitajska, ali pa imajo oblastniki v Pekingu vendarle kakšno drugačno vizijo, na drugačnih, po možnosti manj krutih principih utemeljen sistem mednarodnih odnosov, ki bi ga zdaj lahko ponudili svetu? Kako si, še drugače rečeno, Kitajska predstavlja dobro urejen, dobro delujoč in kolikor je le mogoče varen svet, ki se bo zmožen soočiti z zagatnimi izzivi, ki jih v širokem razponu od globalnega segrevanja do vzpona umetne inteligence prinaša bližnja prihodnost?
To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili tri sinologinje, predavateljice na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete: soustanoviteljico oddelka red. prof. dr. Jano Rošker pa doc. dr. Sašo Istenič Kotar ter doc. dr. Majo Veselič.

Pretekli teden je več organizacij in posameznikov predstavilo peticijo s pobudo za omejitev uporabe pametnih naprav v šolah. Peticijo, ki so jo poimenovali ODKLOPI.NET, lahko podpišete tudi vi – najdete jo na spletu. Številne države so k omejevanju uporabe pametnih telefonov v šolah že pristopile. Med njimi so Norveška, Švedska, Finska, Francija, Velika Britanija, Nizozemska, Italija, Madžarska, Belgija, Avstrija in druge. Ali podpirate omejitve uporabe pametnih naprav v šolah? Kako ravnate doma? Ali je rabo pametnih naprav otrokom sploh mogoče omejiti? Kakšen vzor smo pri tem za otroke odrasli? Svoje mnenje lahko poveste na telefonski številki 01-475-22-22.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Vzajemna je po mesecu dni končala pošiljanje obvestil vsem upravičencem v postopku statusnega preoblikovanja družbe. Upravičenci bodo, kot je znano, do deleža nad 120 evrov prejeli delnice. Tisti z deležem do 120 evrov pa imajo le še do pojutrišnjem čas, da se odločijo za izplačilo v denarju ali delnicah. Vsem, ki še nimajo trgovalnega računa, iz Vzajemne sporočajo, da se ne mudi z odpiranjem, čas za to imajo do konca leta.

Drugi poudarki:
- Na seji varnostnega sveta obveljal ameriški predlog resolucije o Ukrajini.
- V Zasavju trdno odločeni, da po prodaji nekdanje trboveljske cementarne ne bodo dovolili okoljskih bremen.
- Cepljenje proti noricam brezplačno za vse otroke, rojene po prvem februarju lani.

Drugi poudarki oddaje:
- Na cesti Brežice-Bizeljsko bi radi poskrbeli za večjo varnost motoristov. Mnenja o rešitvah so različna.
- V Celju so predstavili pestro marčevsko sejemsko dogajanje in med drugim izpostavili problematiko, na katero opozarjajo lovci.
- Med Serminom in Bertoki urejajo nov terminal, namenjen shranjevanju in vzdrževanju kontejnerjev.
- Pomurski muzej s poulično razstavo zaznamuje pomembni obletnici ljutomerskih kasačev.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Slovensko zdravstvo je prav v vrhu transplantacijske dejavnosti, kar dokazuje tudi z uspešno presaditvijo srca 6-mesečnemu Valentinu. Kaj pomeni opraviti tako kompleksen poseg? Kako je pri nas poskrbljeno za otroke s prirojenimi srčnimi napakami? Kaj ob tem čutijo starši obolelih in kakšno podporo lahko pričakujejo? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih.

Gostje:

dr. Juš Kšela, kardiovaskularni kirurg, ki je vodil kirurško ekipo pri presaditvi srca 6 mesečnemu dojenčku;
Gorazd Mlakar, kardiolog, vodja službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki;
Maja Mesić Štrubelj, predsednica društva Srce za srčke, ki združuje starše otrok s prirojenimi srčnimi napakami.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Ker je lev izgubil glas, se ga živali niso več bale.
Pripoveduje: Maja Sever.
Napisal: Oldrich Syrovatka.
Prevedla: Zdenka Jerman.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1986.

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

V igri sta osrednja protagonista, zakonski par, postavljena v tèmo. Ta izredna situacija torej izključi vizualno in poslušalca skupaj z junakoma osredini le na dialog in tako imenovani notranji monolog, misli in spomine. V iskanju drug drugega, v temni hiši, seveda tako resnično kot metaforično, pa se pred nami razkrivata zgodovina in sedanjost erotičnega in čustvenega odnosa para, pa tudi njune navezanosti na usode drugih prebivalcev hiše.

Prevajalka: Lučka Jenčič
Režiserka: Irena Glonar
Dramaturg: Goran Schmidt
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Linn: Sabina Kogovšek
Glenn: Igor Samobor.

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2008

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V oddaji poslušamo skladbe:
Tone Janša: Copy – solist flavtist Tone Janša
Janez Gregorc: Tarska vala – solist trobentač Petar Ugrin
Trad.: Moj Dilbere – solist trobentač Petar Ugrin
Bernard Butler, Jonathan Jeremiah: Heart of Stone – solist pevec Mario Biondi
Lojze Krajnčan: Dotik – solist trobentač Tomaž Gajšt

Petra Bauman je uveljavljena slovenska pesnica. Lani je pri Književnem društvu Hiša poezije izšla njena pesniška zbirka z naslovom Dan v zalivu, pred tem je leta 2019 objavila zbirko Paradiž, leta 2008 pa prvenec z naslovom Januar. Poezijo objavlja v revijah in na radiu. Piše tudi prozo in literaturo za otroke. V Literarnem nokturnu boste slišali nekaj novih, še neobjavljenih pesmi Petre Bauman z naslovom Končno neskončno.

Interpretacija Tina Resman Lasan,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Špela Kravogel.
Produkcija 2025.
Redakcija Staša Grahek.