Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Jeseničan Gorazd Bregant je močno zavezan pomoči drugim. Kot diplomiran zdravstvenik je v službi nujne medicinske pomoči v Kranju in tudi dežurni reševalec helikopterske nujne medicinske pomoči. Prostovoljno pa pomaga in rešuje tudi kot gorski reševalec. Tako je bilo tudi v času najhujših poplav, ko je skupaj s helikoptersko posadko z električnim vitlom reševal življenja. Zaznamujejo ga strokovno znanje, predanost, natančnost, umirjenost in koncentracija. Vse to spretno povezuje tudi na pokalu Vitranc, kjer je zadnja leta vodja tekmovalnega odbora.

Več kot milijarda in pol muslimanov z veseljem in radostjo pričakuje prihod svetega meseca ramazana. Ramazan se letos začne 1. marca oziroma 1. ramazana leta 1446 po hidžri.
Muslimani svoje versko leto štejejo po luni, tako da je za deset dni krajše od gregorijanskega koledarja. Verniki, ki se postijo 30 let, imajo možnost, da se postijo v vseh letnih časih.
Z veseljem pričakujemo, da se prižgejo »kandilji«, posebne luči, ki bodo oznanile prihod svetega meseca. Želimo, da bi se te luči prižgale tudi v naših srcih, tako da bo post duhovno obogatil naša srca in duše.
Ramazan je mesec posta in razodetja korana. Ramazan je deveti mesec hidžretskega koledarja. V njem je noč, ki se imenuje lejletul-kadr in o kateri je božji poslanec prerok Mohamed povedal, da je najboljša v letu. V tej noči se začelo oznanjanje korana.
Kaj je post?
Med zoro in sončnim zahodom se vzdržimo hrane, pijače, kajenja in drugih telesnih potreb.
V človeški civilizaciji ima post dolgo tradicijo. Poznajo ga vse tri monoteistične religije. Mogoče se v islamu dojema strože, ker se od zore do sončnega zahoda ne sme ne jesti ne piti. Muslimani ob tem čutijo empatijo do vseh ljudi na svetu, ki nimajo hrane in vode. Tako lahko rečemo, da ima post poleg duhovne tudi socialno, družabno, družinsko ter zdravstveno vlogo.
Postiti se morajo vsi telesno in duševno zdravi, svobodni in polnoletni muslimani in muslimanke. Post pomeni tretji steber islama in je odločitev, da nam je v naši veri nekaj predpisano in podarjeno.
Zelo pomembna vloga posta je ob odrekanju hrani in pijači tudi odrekanje grdim besedam, mislim in dejanjem. Se pravi, ne samo da se naša telesa fizično izčrpajo, ampak se duhovno hranijo, to pa dušam vernikov prinese veselje in radost. Lahko bi rekli, da je post duhovna vaja, ki nas pripelje do premisleka o naši vlogi na tem svetu, našem odnosu do drugih ljudi, živali in seveda družbe v našem okolju.
O postu rečemo, da je tudi šola, ki nas uči in nam pomaga, da postanemo boljši na vseh ravneh osebnosti.
Mesec ramazan je priložnost medgeneracijskega srečanja in sodelovanja, skupnega branja korana, ki se imenuje mukabela, skupne večerje iftarja ter posebnega obreda, ki se opravlja v ramazanu, teravih-namaza. Pravimo, da naša skupnost živi 24 ur.
Ko se družina in prijatelji zberejo za skupno večerjo iftar, začutimo posebno povezanost in ljubezen. Takrat vedno rečemo, da ima hrana boljši okus in da je tudi voda sladka.
Vsakega ramazana imamo skupni moto, ki nas še bolj spodbuja pri opravljanju dobrih dejanj. Letos je moto ramazana to, da je »mesec dobrodelnosti in solidarnosti«.
Ljudje danes ne potrebujejo le materialne pomoči, ampak predvsem, da jih nekdo posluša in da čutijo, da je tukaj zanje. Vsa dobra dejanja se v ramazanu dodatno seštevajo. Tako nas vse, kar storimo, duhovno obogati.
Post ima tudi svoje zdravstvene prednosti. Prerok Mohamed je rekel: »Postite se in zdravi boste.«
Post se konča z bajramom, ki traja tri dni in prinaša praznovanje, čestitke in obisk sorodnikov, prijateljev in sosedov.
Vsem muslimanom in muslimankam v Republiki Sloveniji čestitam prihajajoče dneve meseca ramazana z željo, da bi se postili v dobrem zdravju in veselju. Ramazan mubarek olsun.

Na dan, ki bo prinesel 67. finale za izbor pesmi Evrovizije, se nam je iz gostujočega mesta, Liverpoola, za dobro jutro oglasil radijski kolega, urednik in voditelj oddaje Bumerang na Radiu Trsta A, Jari Jarc. Popeljal nas je po zakulisju dogajanja, odgovoril na vprašanje o organizaciji in dostopnosti za predstavnike sedme sile ter pokomentiral slišano na petkovem večernem nastopu, ki ga je ocenjevala strokovna komisija. Ob koncu pa še nekaj misli za popotnico, ne samo najpomembnejšega evrovizijskega dneva, ampak tudi njeno prihodnjost. Z njim se je v Jutru na Prvem pogovarjala Mojca Delač.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Onomatopeja ali tudi onomatopoija s starinsko besedo je posnemanje naravnih glasov z namenom doseči poseben slušni vtis, bolj živo predstavo. Primer tega so živalski glasovi. Tako ko želimo zapisati, da pes laja, denimo uporabimo besedo »hov«. Onomatopeje so divjaki, pravi jezikoslovec dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki se raziskovalno ukvarja z medmeti, med katere spadajo te besede.

Polovica šolarjev ta vikend zaključuje zimske počitnice, vsi skupaj pa se med 8. in 9. uro pripravljamo na pustno rajanje! Pustni čas vsako leto s seboj prinese veselje in razigranost, pustne šege in običaji z norčijami pa za nekaj dni obrnejo svet na glavo. In tako kot torta spremlja otroške zabave ob rojstnem dnevu, so krofi nepogrešljivi za pusta …

Stati na odru, igrati v filmu, nastopati na televiziji, biti prava zvezda v soju odrskih in filmskih luči – o tem sanja marsikateri najstnik. Je res vse tako lepo v igralskem poklicu, se res cedita le med in mleko? Koliko truda in časa je potrebnega, da osvojiš vlogo, kakšna je v resnici igralska pot in še kaj nam bo v pogovoru z mladimi povedal igralec Bojan Emeršič.

V rubriki Hudo športni bo danes z nami 15-letnica, ki se ukvarja s preskakovanjem ovir s konjem. Tekmuje od svojega 14. leta, v Konjeniškem klubu Karlo Maribor trenira skoraj vsak dan in se udeležuje tekmovanj po Sloveniji in zunaj meja. V prihodnosti si želi čim bolj izboljšati tehniko, nekoč pa morda odpreti celo svoj klub in podpirati mlade jahače. Kdo je naša sogovornica, izveste v športnih minutah današnje oddaje Hudo. Pogovor je posnela Kaja Čelan, tekst je prebral Aleš Ogrin.

Filip Blumauer Praprotnik obiskuje osnovno šolo Antona Tomaža Linharta v Radovljici in je odličen glasbenik, pa tudi naravoslovec, saj redno nastopa na državnih tekmovanjih iz matematike in fizike. Zakaj je izbral violino in ali je med glasbo in matematiko kakšna povezava, izvemo v Kulturomatu, ki ga je pripravila Špela Šebenik.

Huda muska odgovarja na vprašanja o muziki okoli nas ter nagovarja mlade poslušalke in poslušalce h glasbenemu ustvarjanju. Pripravlja jo profesor glasbe, Matej Jevnišek.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako soboto ob 13:40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Sodobni švicarski pisatelj Alex Capus – francosko zvenečemu priimku navkljub ustvarja v nemščini – je avtor, ki ga slovenski bralci in bralke že razmeroma dobro poznamo, saj smo, zahvaljujoč prevajalskim naporom Mojce Kranjc, v zadnjem desetletju ali malo več na svoje knjižne police dobili kar štiri njegove romane. Najprej je do nas dospelo delo Léon in Louise pa potem Švindler, špijonka in človek z bombo, nato Popotovanje v soju zvezd in čisto na koncu – to je bilo pred kakim mesecem ali dvema – še Susanna, ki je tudi sicer Capusov najnovejši roman. Vse te knjige so izšle pri Cankarjevi založbi in prav vse bi – vsaj na prvi pogled – lahko opredelili za zgodovinske romane. A Mojca Kranjc opozarja, da je na tej oznaki pravzaprav nekaj problematičnega, nekaj zavajajočega. Kdor namreč po Capusovih delih poseže v pričakovanju, da mu bodo ti romani prvenstveno služili kot nekakšna literarna ilustracija k učbeniku zgodovine, bo slej ko prej razočaran. Kot namreč še pripominja Capusova prevajalka, pisatelj snov za svoje romane sicer res poišče v zgodovinskih arhivih, a iz nje navsezadnje ustvari polnokrvno literaturo. A kako natanko mu to uspe? – Odgovor smo v pogovoru z Mojco Kranjc iskali v tokratnem Sobotnem branju.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Verjamete v naključja? Mogoče vas bo k premišljevanju o njih spodbudila naša današnja gostja Irena Tršinar, ki je o tej temi napisala dve zanimivi knjigi. Irena Tršinar je diplomirana umetnostna zgodovinarka, vendar je vse življenje delala v državni upravi, na področju registracije prebivalstva na Statističnem uradu Republike Slovenije in na ministrstvu za notranje zadeve. Odgovorna je bila za Centralni register prebivalstva, sodelovala je tudi pri razvoju e-uprave in mednarodnih dogodkih. Od leta 2011 je upokojena. Njena zvedavost in ljubezen do kulture pa jo ženeta naprej, da s svojim pisanjem poskuša ohraniti spomine na naključja, dogodke in ljudi. Ireno Tršinar bomo predstavili v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Srbski glasbenik Nikola Čuturilo in slovenski Zoran Predin sta v novem projektu Analogna rasa obudila duh osemdesetih let prejšnjega stoletja in ustvarila nove skladbe po navdihu nekdanjih časov. A njuno vodilo ni le nostalgija: z novo glasbo želita združevati podobno misleče poslušalce, ki se nočejo prepustiti apatiji digitalnih časov. Okoli sebe sta zbrala ekipo odličnih srbskih rokerjev – brata Dejana in Darka Grujića, Gorana Stojkovića in Blagoja Nedeljkovića Pačeja; pri dveh pesmih sta se jim pridružila še vokalista Nenad Marič in Dejan Cukić. Vlogo glavnega vokalista si podajata Zoran in Nikola, ki sta tudi avtorja pesmi. Analogna rasa je izšla kot vinilna plošča in zgoščenka, hkrati pa je prerasla okvire albuma in postala ambasadorka slovenske glasbe v Srbiji, v katero se je v okviru njene turneje doslej že odpravilo več različnih slovenskih glasbenikov.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Za muslimanke in muslimane po vsem svetu se je začel sveti mesec ramazan; to je mesec posta in spomina na razodetje Korana, njihove svete knjige. Zato se v tem obdobju posvečajo tudi branju in razlaganju Korana. Kaj mladim muslimanom pomeni sveti mesec ramazan, kako je islam oblikoval njihovo identiteto, kako je biti član manjšinske verske skupnosti v Sloveniji? O teh in drugih vprašanjih z Elnurjem Smajićem, študentom medicine, in Selmo Nezirovac, študentko likovne pedagogike, iz Islamske skupnost v Sloveniji.

Prinašajo veselje in smeh.
Pravljico ptipoveduje Iva Babič.
Napisala jo je Ida Mlakar.
Posneta je bila v studiih Radia Slovenija leta 2004.

V sobotnem glasbenem večeru, ki ga ureja Jane Weber, vam vrtimo bluz, kantri, džez, bluegrass, slovensko in tujo kantavtorsko glasbo in še bi lahko naštevali. Nocojšnji večer bo v znamenju ameriške kantavtorske glasbe. Igral in pel vam bo Chris Cacavas. Te dni je na evropski turneji s Steveom Wynnom. Seznam skladb s koncerta:

1 Driving Misery Cacavas Guitar & Vcl. 3.45
2 Tell Me Everything Cacavas Guitar & Vcl. 4.05
3 Who’s Your Whore? Cacavas Guitar & Vcl. 4.05
4 Better Days Cacavas Guitar & Vcl. 4.20
5 Disappear Cacavas Guitar & Vcl. 4.10
6 Walk On Water Cacavas Korg, Harmonica, Vcl. 4.03
7 California (Into The Ocean) with intro Cacavas Korg piano, Vcl. 5.40
8 Pale Blonde Hell Cacavas Korg & Vcl. 4.40
9 The Stage Cacavas Guitar & Vcl. 4.40
10 Uncomplicated Cacavas Guitar & Vcl. 3.40
11 E-Z Living Cacavas Guitar & Ha. & Vcl. 4.13
12 Kraut Rock Expedition (Improvisation) Cacavas Korg & Spch. 3.50
Total time: 51.20

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Kratka radijska igra je sestavljena iz arhivskih etnoloških posnetkov, ki sestavljajo zvočni mozaik šegavih ljudskih pesmi in pripovedi o pustu iz različnih delov Slovenije in v različnih narečjih. Izvirajo iz obdobja, ko so bili ljudje bolj povezani z naravo in popolnoma odvisni od nje, pust pa je obredno preganjal zimo in klical pomlad.

Režiserka: Elza Rituper
Tonski mojster: Mirko Marinšek

Glasbena izvajalca – Majda Kohek, Frane Milčinski Ježek

Uredništvo igranega programa.
Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija junija 1996.

Knjiga z naslovom Moj obračun je izšla leta 1976, napisal jo je literarni zgodovinar, teatrolog in urednik dr. France Koblar. Rodil se je leta 1889 v Železnikih. Najprej je pisal poezijo in prozo, objavljal v dijaških rokopisnih listih in katoliških glasilih. V njegovem mladostnem pripovedništvu ima opazno mesto socialna tematika. Študiral je slavistiko in klasično filologijo, v prvem obdobju je tudi prevajal, po večini iz poljščine in nemščine. Med obema vojnama se je uveljavil kot pomemben literarni in gledališki kritik, esejist in urednik. V letih od 1919 do 1939 je hodil na predstave Drame SNG v Ljubljani in napisal pribl. 370 ocen in kritičnih prispevkov. Bil je urednik pri reviji Dom in svet, skrbel je za literarni in dramski program Radia Ljubljana, bil je predsednik Društva slovenskih pisateljev, hkrati pa ves čas tudi gimnazijski profesor.
Po vojni je bil od leta 1945 redni profesor na AGRFT, od leta 1966 predsednik Slovenske matice. Pisal je za Slovenski biografski leksikon, izdajal zbrana in izbrana dela slovenskih pisateljev in pesnikov. Obširno in poglobljeno je pisal o slovenski dramatiki. Umrl je leta 1975.

Interpretira Željko Hrs,
ton in montaža Mirko Marinšek,
režija Radivoj Podbršček.
Posneto leta 1999.
Redakcija: Andrej Arko, Staša Grahek.

Glasbena cesta 2.3.1.5. Jontavious Willis: West Georgia Blues. Tretji studijski album varovanca Taja Mahala, za kantribluzovske višave rosno mladega kantavtorja. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/02/27/jontavious-willis-west-georgia-blues/