Na začetku epidemije covida-19 so se odgovorni posamezniki povezali v prostovoljno skupnost COVID-19 Sledilnik, ki je postal pomemben vir zbranih, obdelanih, preverjenih, ažuriranih, verodostojnih podatkov o razmerah v državi, okužbah, testiranih, hospitaliziranih in umrlih. Pobudnik Sledilnika je bil Luka Renko, strokovnjak na področju informacijskih tehnologij. Tatjana Pirc se je z njim pogovarjala v osmem delu nanizanke Pet let pozneje.

Sodobni švicarski pisatelj Alex Capus, francosko zvenečemu priimku navkljub ustvarja v nemščini, je avtor, ki ga slovenski bralci in bralke že razmeroma dobro poznamo, saj smo ob prevajalskem trudu Mojce Kranjc v zadnjem desetletju ali malo več na svoje knjižne police dobili kar štiri njegove romane. Najprej je do nas dospelo delo Léon in Louise, potem Švindler, špijonka in človek z bombo, nato Popotovanje v soju zvezd in čisto na koncu, to je bilo pred kakim mesecem ali dvema, še Susanna, ki je tudi sicer Capusov najnovejši roman. Vse te knjige so izšle pri Cankarjevi založbi in prav vse bi, vsaj na prvi pogled, lahko opredelili za zgodovinske romane. A Mojca Kranjc opozarja, da je pri tej oznaki pravzaprav nekaj problematičnega, nekaj zavajajočega. Kdor namreč po Capusovih delih poseže v pričakovanju, da mu bodo ti romani prvenstveno služili kot nekakšna literarna ilustracija k učbeniku zgodovine, bo prej ali slej razočaran. Kot namreč še pripominja Capusova prevajalka, pisatelj snov za svoje romane sicer res poišče v zgodovinskih arhivih, a iz nje navsezadnje ustvari polnokrvno literaturo. A kako natanko mu to uspe? Odgovor smo v pogovoru z Mojco Kranjc iskali v tokratnem Sobotnem branju.

Od Plesnega orkestra Radia Ljubljana do Big Banda Radiotelevizije Slovenija. Glasbena oddaja se posveča predvsem predvajanju arhivskih posnetkov nacionalnega jazzovskega orkestra. Spremlja tudi trenutno delo orkestra ter predstavlja člane.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Dvoje poti, tak naslov je dan psalmu 1 v knjigi psalm v Svetem pismu. Zato Vas ob vstopanju na pot današnjega dne povabim k skupnemu razmišljanju o poti. A ne samo o poti, po kateri hodimo, ampak tudi o poti v prenesenem pomenu, poti mojega življenja, poti včerajšnjega in današnjega dne, poti mojega upanja, veselja, ljubezni, poklicni poti in še bi lahko našteval. Že s tem naštevanjem smo lahko zaslutili, da je beseda pot središče za naš vsakdan.
V svoji avtobiografiji Pot je slovenski alpinist Nejc Zaplotnik zapisal te misli:
»Vse to je moje življenje. Pot, ki ne pripelje nikamor drugam kot na naslednjo pot in ta zopet na naslednje razpotje. Brez konca. Svoboda v najpopolnejšem pomenu besede. Obsojen sem na svobodo, tako svoboden, da med množico ljudi, ki me imajo radi, in med tistimi, ki me ne marajo, ostajam sam. Sam s svojimi željami, sanjami, hrepenenji, in sam na svoji večni poti.«
Vsak dan znova in znova stopamo na pot našega življenja, kdaj imamo občutek, da smo sredi gneče, velikokrat smo tudi sami, a na njo stopamo s svojimi željami, upanji, hrepenenji in tudi kdaj s strahom in spoštovanjem pred kakim razpotjem.
Ko vstopam na pot današnjega dne, današnjih 86400 sekund naj v naših mislih odmevajo besede psalmista v psalmu 1: »Blagor človeku, ki ne hodi po nasvetu krivičnih, ki ne stopa na pot grešnikov in ne poseda v družbi porogljivcev, temveč se veseli v Gospodovi postavi in premišljuje njegovo postavo podnevi in ponoči. Tak je kakor drevo, zasajeno ob vodnih strugah, ki daje sad ob svojem času in mu listje ne ovene; kar koli dela, dobro uspeva.«
Naj nas na poti skozi današnji dan spremlja Božji blagoslov, da kar koli bomo delali, da bo dobro uspelo, ali kot je zapisal tudi Nejc Zaplotnik: »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.«

Osmega marca je dan žena, mednarodni praznik žensk, dan prej pa je v Sloveniji dan pomorstva v spomin na sprejem Resolucije o pomorski usmeritvi Republike Slovenije leta 1991. Kako združiti obe temi? Z izkušnjo edine ženske na krovu tovorne ladje. Sogovornica: doc. dr. Tanja Brcko Satler iz Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Slovensko meteorološko društvo je lani praznovalo okrogel jubilej, in sicer 70 let obstoja. In prav toliko let je član tega društva, nekoč tudi predsednik, pa seveda ustanovni član, prof. dr. Andrej Hočevar. Bil je tudi član in vodja uredništva časopisa, ki ga že od samega začetka izdaja Slovensko meteorološko društvo in se je nekoč imenoval Razprave-Papers, danes pa Vetrnica. Svoje spomine na akademsko delo pa gost Jutranje vremenske fronte strne v misli, da je bilo nekoč več sodelovanja, na katero smo danes žal pozabili.

Dan pred osmim marcem se bomo posvetili enakopravnosti žensk na področju, kjer vajeti še vedo trdno v rokah držijo moški – športu. Z izjemo nekaj posamičnih športov so ženske športnice plačane precej slabše kot njihovi moški kolegi. Je razlog samo v številčnosti občinstva? Zakaj ni več žensk tudi v vodstvenih organih klubov in športnih organizacij? O tem v tokratni oddaji Ob osmih z dvema strokovnjakinjama.

Gostji: Andreja Leskovšek McQuarrie, alpska smučarka, olimpijka in nekdanja predsednica ŽNK Radomlje
Tanja Kajtna, Fakulteta za šport UL

Katera bo nova skladba v petkovi Radiosferi?

Kako se izogniti poškodbam na glasilkah, kako ustrezno skrbeti zanje in kakšnega pomena sta hidracija in ustrezna prehrana? V petkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o negi in skrbi za naše glasilke ter najpogostejših napakah, ki privedejo do poškodb. Na vprašanja bo odgovarjal dr. Miha Zabret, specialist otorinolaringolog.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

V predpraznični epizodi oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija bo dame, gospe in žene nagovoril najbolj žametni glas Slovenije Sebastijan Cavazza, zapela jim bo kraljica ljudskih src Helena Blagne, Franc Kangler pa bo podelil nekaj vozniških nasvetov. Ob tem bomo spremljali tudi podelitev oskarjev, Miran Ališič bo komentiral parlamentarni pretep, spremljali bomo Volodimirja Zelenskega na njegovem prvem profesionalnem modnem stajlingu, Uroš Slak pa bo z Mescem, Grimsom in Sajovicem razpravljal o stari dilemi – maslo ali topovi. Vse to in še dobrodelni koncert za orožje s številnimi domačimi glasbenimi gosti samo v petek dopoldan na Prvem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodnozabavnima vižama.

Gradimo Evropo obrambe, je dejal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa ob včerajšnji soglasni podpori voditeljev držav Evropske unije občutnemu povečanju izdatkov za obrambo. Rusija Evropo obtožuje konfrontacijske retorike.

Druge teme:
- Policija Republike Srbske začela izvajati novo separatistično zakonodajo entitete
- Invalidska podjetja v neposredni ali posredni državni lasti odslej upravljana kot strateške naložbe
- Korošci se bojijo, da bodo zaradi državnih ukrepov morda ostali brez denarja za razvoj regij

Drugi poudarki oddaje:
- V središču Murske Sobote so odprli Hišo sožitja, v kateri je prostore dobilo tudi madžarsko kulturno društvo.
- Za prevoz ranljivih skupin v Domžalah odslej poskrbljeno: aprila bosta po občini vozila dva minibusa - Domžalčka.
- Društvo ljubiteljev Križne jame ta konec tedna vabi občane Cerknice, Loške doline in Blok na tradicionalni Dan odprtih vrat omenjene kraške lepotice.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 17.20 na Prvem.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Od 12. do 19. marca bo v Ljubljani potekala 27. izdaja Festivala dokumentarnega filma, med drugim bosta na ogled novi film Raduja Judeja o Romuniji v času tranzicije, posnet ob pomoči reklamnih spotov iz tistega časa, in Edina zemlja, prejemnik oskarja za najboljši dokumentarec. Letošnjim oskarjem se bomo v oddaji posvetili tudi sicer. Poleg tega bomo razmišljali o novem mladinskem filmu Urške Djukić Kaj ti je deklica, o zgodovinski drami Peti september, ki tematizira incident med poletnimi olimpijskimi igrami v Münchnu leta 1972, ko so teroristi zajeli izraelske športnike.

Od mame k mami …
Pripoveduje: Stanislava Bonisegna.
Napisala: Valerija Skrinjar.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

V tokratnem Kulturnem fokusu smo se podali na kakih 190 let dolgo potovanje v preteklost. Obiskali smo namreč Ljubljano, kakršna je bila v 30. letih 19. stoletja. Pri tem smo si pomagali s skoraj 2000 pismi, ki jih je med letoma 1832 in 1840 upokojeni oficir avstrijske vojske, stotnik malce nenavadnega imena Franc Franz, poslal enemu najbolj uglednih Kranjcev tistega časa, baronu Erbergu, ki je sicer živel na svojem posestvu v Dolu pri Ljubljani, v njih pa precej podrobno popisal utrip ljubljanskega mestnega življenja.
Podobo našega osrednjega mesta, kakršna se dviga iz Frančevih pisem, so zdaj rekonstruirali naši zgodovinarji in zgodovinarke, svoje izsledke pa predstavili v intrigantnem zborniku Podobe bidermajerske Ljubljane, ki je pred nedavnim izšel pri Založbi ZRC. In kakšna je ta podoba? – Prav to smo preverjali v pogovoru z dr. Mihom Preinfalkom, raziskovalcem na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ter predavateljem na koprski Fakulteti za humanistične študije, ki je nad omenjenim zbornikom bdel po uredniški plati.

Ustavili smo se v Veliki Britaniji in se o izkušnji življenja v tujini in aktivnostih britansko slovenskega društva v Londonu pogovarjali z vodjo društva gospo Evelino Ferar, pomudili smo se tudi pri slovenskih rojakih v Nemčiji in nekaj več pozornosti namenili dejavnosti Slovencev v Stuttgartu, ki jih združuje društvo Triglav. Novoizvoljeni predsednik društva Borut Hižman je predstavil društvene aktivnosti in tudi svojo pot v Nemčiji. Obiskali pa smo tudi razstavo v Ljubljani ob zaključku fotografskega natečaja Rafaelove družbe z naslovom Moj košček Slovenije in pokramljali z nekaterimi nagrajenci.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Jovica Ivanovski se je rodil leta 1961 v Skopju v Makedoniji, danes je med najbolj prepoznavnimi in priljubljenimi sodobnimi makedonskimi pesniki. Piše izrazito narativno, urbano poezijo, ki jo odlikujejo lucidnost, humor, karikiranje, ironija in samoironija. V slovenščini lahko beremo knjigo njegove izbrane poezije z naslovom Ostanite še malo, ki je v prevodu Aleša Mustarja leta 2020 izšla pri Literarnoumetniškem društvu Literatura.

Avtor prevoda: Aleš Mustar;
režiser: Klemen Markovčič;
interpret: Urban Kuntarič;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojstrica zvoka: Sonja Strenar;
urednica oddaje: Tina Kozin,
produkcija 2025.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.