Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ponedeljek, 10. mar. 2025

Prvi • Pon, 10. mar.

00:00
Poročila

Verjamete v naključja? Mogoče vas bo k premišljevanju o njih spodbudila naša današnja gostja Irena Tršinar, ki je o tej temi napisala dve zanimivi knjigi. Irena Tršinar je diplomirana umetnostna zgodovinarka, vendar je vse življenje delala v državni upravi, na področju registracije prebivalstva na Statističnem uradu Republike Slovenije in na ministrstvu za notranje zadeve. Odgovorna je bila za Centralni register prebivalstva, sodelovala je tudi pri razvoju e-uprave in mednarodnih dogodkih. Od leta 2011 je upokojena. Njena zvedavost in ljubezen do kulture pa jo ženeta naprej, da s svojim pisanjem poskuša ohraniti spomine na naključja, dogodke in ljudi. Ireno Tršinar bomo predstavili v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

01:00
Poročila

V čem so možgani starejših, če so zdravi seveda, boljši od mlajših? Serijo Skozi leta, s katero se že tradicionalno pridružujemo temi Tedna možganov, začenjamo z vprašanjem, kaj se lahko pomlad življenja nauči od jeseni, kako ohraniti možgane gibke tudi v pozni starosti pa tudi, česa se lahko naučimo od japonske družbe, ki je znana po dolgoživosti prebivalcev. Pripravljajo: Mojca Delač, Neža Borkovič in Luka Hvalc.

Tokratni Drugi pogled bo postregel s čisto svežimi vtisi o življenju v Sloveniji. Naša sogovornica bo namreč 23-letna Armenka Nareh Galstyan, ki se je v Slovenijo priselila lani novembra. Živi na Bledu, kjer je dobila službo, to pa je bil tudi njen razlog za selitev. V nadaljevanju spregovori o razlikah med slovenskim in armenskim značajem, prehrani v obeh državah in tem, kako se tu in tam pri nas izgubi. Oddajo je pripravila Andreja Gradišar.

02:00
Poročila

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.

03:00
Poročila

04:00
Poročila

05:00
Poročila

05:05
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Med obvezno opremo, ki smo jo pred desetletji premogli na naši kmetiji, so bile uzda iz brzde in jermenov, vajet ter gajžla, kot smo rekli biču – pripomočku za udarjanje živine. Na veliko otroško veselje oče gajžle ne na nas ne na živini ni uporabljal, le sem pa tja je z njo zažvižgal skozi zrak.
Konjem so vedno, ko so se z njimi odpravljali k težkim kmečkim opravilom, nadeli uzdo na glavo in jih tako vodili. Z na videz preprostimi pripravami so kmetje obvladovali silno konjsko moč, otroci pa smo težko delo konj zaradi varnosti bolj ko ne spremljali od daleč, saj nikoli nismo vedeli, kdaj se bodo močni delovni konji ob hrzanju povzpeli na zadnje noge in nas brcnili.
Razen kakšnega prevrnjenega voza sena ali hlodov večje škode na naši kmetiji nismo utrpeli, se pa že od otroških dni konj bojim. Poslušnejši in pohlevnejši so se mi zdeli lisasti voli, vpreženi v jarem.
Tako za konje kot za vole je nekdaj veljalo, da so neprecenljiva delovna moč od jutra do večera, v ledeno mrzlih jutrih ali pa v vročih poletnih dneh. Skrbni gospodarji so se zavedali, kaj bi pomenila izguba ene ali druge vprežne živali, pri slabih pa je največkrat pel samo bič.
Dragi poslušalci in cenjene poslušalke, tako vi kot jaz smo vpeti v vajeti. Vsakdo izmed nas nosi svojo uzdo, svoj jarem.
Mogoče je komu izmed vas dano, da uzde in jarme drugih držite v vajetih in vodite. Želim vam, da potegi vodenja ne bi prerasli v prisilo ali celo nasilje, ki zagotavlja poslušnost ali spodbuja k delu. Verjamem, da ste dobri gospodarji – gospodarji, ki znajo svoji vprežni živini kdaj pa kdaj sneti uzdo ali jarem z glave in izpustiti vajeti. Če se bojite, da bo vašo čredo premamilo prostranstvo svobode, potem vajeti ne smete izpustiti, temveč samo popustiti. Če pa ste voz, ki ga vlečete, preveč naložili, potem boste v jarem morali vpreči še koga. Sicer vas lahko doletita hrzanje in prhanje. Mogoče vam bo kdo celo ušel z vajeti.
Sama sem potrebovala več kot samo štirinajst dni poletnih počitnic, da sem lahko odpela krivične spone in razvezala vezi jarma (prim. Iz 58,6). Jarem, ki me je tiščal in žulil, mi je uspelo sneti. Če sem iskrena, mi zanj ni prav nič več mar. Prav tako si ne želim, da bi ga nase vzel kdo drug. Ukrojen je bil zame, a sčasoma sem ga prerasla. Z leti sem se pod njim počutila utesnjeno in nemirno, zato sem ga morala odložiti in nase vzeti nov jarem.
Upajoč, da bom našla počitek svoji duši. Ponovno sem se začela učiti od Njega, ker je krotak in v srcu ponižen, njegov jarem pa prijeten in njegovo breme je lahko (prim. Mt 11,29–30).
Naši vozovi bodo po koncu poletnih počitnic začeli ponovno drdrati po kolesnicah življenja. Upam, da vam je z njih uspelo zmetati ves odvečen tovor in da vas vajeti življenja ne bodo preveč utesnjevale.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar

06:15
Vreme z meteorologom

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

07:35
Odjuga

Glasba prostorov nekdanje skupne države, novi val, punk in novi primitivizem 80-tih, šlagerji in ljubljenci celinskih in obmorskih festivalov. Rock, ki je nastajal za železno zaveso, alternativa in družbeno kritična sporočila, ki so erodirala nedotakljivo oblast. Od zaprašenih, prasketajočih posnetkov do sodobne post jugoslovanske produkcije. Odjuga!

Prometne informacije

Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.

08:42
Obvestila

09:00
Poročila

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

10:00
Poročila

Gospa Jasna Cajnko je že mlada postala mamica dvojčkoma, hčerki in sinu. Bila je sicer presenečena, da pričakuje kar dva dojenčka, a pozneje, pravi, sta bila precej mirna otroka. Ko sta odrasla, pa je življenje ubralo povsem svojo, nepričakovano in težko pot. Zgodbo je popisala v knjigi z naslovom Norica, v drugem delu pa so hčerini zapisi. Jasna Cajnko pravi: " Žal mi je , da moja hči ne živi več in ne more videti, da je svet lep." Gospo Jasno Cajnko je na pogovor povabila Lucija Fatur..

11:00
Poročila

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Nad Veliko planino je manjše letalo izginilo z radarskih zaslonov. Poteka obsežna akcija gorskih reševalcev, gasilcev in policistov, ki jo otežujejo izjemno slabe vremenske razmere. Zaradi megle imajo težave tudi reševalni helikopterji. Po prvih informacijah naj bi bil v letalu le pilot.
V oddaji tudi o tem:
- Zelenski v Savdski Arabiji, kjer se bodo nadaljevala prizadevanja za mir
- Sirska vojska trdi, da je zatrla upor pripadnikov prejšnjega režima
- Požar v Puconcih omejen, svarila pred morebitim onesnaženim zrakom

Drugi poudarki iz oddaje:
-Ob več kot pol-stoletnici predšolske vzgoje v Šmartnu pri Litiji položili temeljni kamen za nov vrtec
-Na mariborski Fakulteti za elektrotehniko začeli veliko 3-dnevno krvodajalsko akcijo
-V štirih brkinsko-kraških občinah podražili odvoz komunalnih odpadkov iz gospodinjste

13:53
Osmrtnice, obvestila

14:00
Poročila

Evropa je izbruh pandemije covida 19 pred petimi leti pričakala povsem nepripravljena. Še preden je bilo več znanega o novem koronavirusu, ki povzroča akutno respiratorno stisko, se je ta kot blisk razširil po vseh celinah sveta. Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 razglasila pandemijo. Sledila so zapiranja javnega življenja in gospodarstev, meja in prometa ter uvajanje karantene in policijske ure po vsem svetu, zdravstveni sistemi so klecali pod težo števila okuženih. Kako je pandemija spremenila Evropsko unijo in kaj se je ta iz nje naučila?

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

17:00
Poročila

Pomlad prinaša otoplitev tudi na kapitalskem trgu. Danes se začenja vpisovanje drugih ljudskih obveznic, konec leta bomo dočakali davčno prijaznejše individualne naložbene račune, število delničarjev na Ljubljanski borzi se bo v začetku prihodnjega leta z vstopom Vzajemne na kapitalski trg pomembno okrepilo. Za prepričljivejše povečanje likvidnosti in obsega trgovanja pa bi potrebovali vsaj še nekaj svežih podjetij, uvrščenih na Ljubljansko borzo. Gremo v to smer? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00.

Gostje:
Nikolina Prah, državna sekretarka na ministrstvu za finance;
Marko Bombač, predsednik uprave Ljubljanske borze;
Blaž Bračič, član uprave NLB skladi;
Igor Štemberger, predsednik uprave Ilirika.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

18:54
Obvestila

… Išče pomlad …
Pripoveduje: Kristjan Muck.
Napisala: Darinka Kobal.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

»Življenja ples« je bil naslov tokratne revije Koroška poje, ki tradicionalno privabi občinstvo z avstrijske Koroške in iz Slovenije. V Šentjakobu v Rožu prisluhnemo ženskemu pevskemu zboru Rož. Peti stilski koncert so naslovili »Obrazi ljubezni« in ga posvetili ljubezni, uporu in miru. V Bili v Reziji pokopljemo njihovega pusta, v Murski Soboti pa obiščemo Hišo sožitja, namenjeno srečevanju in sodelovanju slovenske in madžarske skupnosti. Bi lahko kaj podobnega imeli tudi Slovenc na Madžarskem? V reški Bazovici preverjamo, kakšno je zanimanje za malo planinsko šolo in gostimo Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji.

21:00
Poročila

Nocoj se odpravljamo na Hrvaško, v občino Orehovica, kjer Romi predstavljajo več kot 34 odstotkov vseh občanov. Kot jim dovoljuje zakon, so sprožili zahtevo po dvojezičnih napisih na tablah krajev in javnih ustanov. Preverjamo, zakaj se to še ni zgodilo. Obiskali smo tudi tamkajšnjo osnovno šolo, ki kot prva šola na Hrvaškem izvaja predmet romske kulture in jezika. Preverjamo še, kako bodo slovenske občine porabile denar, ki ga od države dobijo za urejanje razmer romske skupnosti. Začeli bomo v občini Puconci, ki je lani ves denar porabila namensko. V oddaji tudi o nalezljivi bolezni noric.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Kot pove že ime, v Etnofoniji poslušamo etnoglasbo. Glasbeni urednik Peter Barbarič se osredinja predvsem na evropski etno. Z novostmi s tega področja seznanja poslušalce vsak ponedeljek ob 22.40 na Prvem.

23:00
Poročila

Češki pesnik Janu Skácel je kot mlad dejal, da noče biti pesnik, vendar je pozneje postal eden najznamenitejših predstavnikov češke lirike 20. stoletja. Skácel se je rodil leta 1922 v Brnu; svojo pot k poeziji je odkril med prisilnim delom v času druge svetovne vojne, ko mu je poezija v pismih staršem postala edini mogoč način svobodnega izraza, ne da bi ga cenzura pri tem prestregla. Skácel je dejal, da se je, preden je po vojni našel delo, vrnil k poeziji zato, da bi si prislužil nekaj denarja za škatlico cigaret, potem pa se pisanju ni več odrekel. Kmalu po sovjetski invaziji na Češkoslovaško so mu prepovedali objavljanje. Njegovo delo se je od sedemdesetih let naprej tajno širilo med bralci in leta 1989 – tik pred smrtjo – je zanj prejel dve nagradi, eno so predstavili pri nas na Vilenici. Jan Skácel je umrl deset dni pred žametno revolucijo leta 1989.

Izbrala in prevedla Eli Škaler,
režiser Alen Jelen,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2025.

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. O sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov