Na vrsti je 9. del nanizanke Pet let pozneje, v katerem se je urednica Jana Bajželj pogovarjala z Aleksandrom Zadelom, psihologom in specialistom klinične psihologije. Govorila sta o krizah, za katere Zadel pravi, da nas krepijo, med drugim pa tudi o tem, kako je epidemija covida-19 vplivala na starejše, na otroke, mladostnike in starše, predvsem tiste, ki so delali paniko.

Otroci so v sodobnih družinah središče sveta, verjetno bolj kot kadarkoli prej; tudi sodobne družbe so veliko preložile na ramena družin ...

Če so oboji, otroci in starši, zbegani, potem bo vse rešila brezpogojna ljubezen - predvsem starševska - , je slišati ponavljajočo se mantro, potem ko starševska predanost in bolj ali manj dosledna vzgoja, tudi požrtvovalnost, obnemorejo ... Prav roman z naslovom Kako ljubiti hčerko razkriva pasti za starše, ki preveč ljubijo, za mamo, ki se povsem zlije s svojo občudovano hčerko. Odnos se vse bolj trga, vse do takrat, ko mlada, komaj odrasla hči, zapusti gnezdo in izgine. Zakaj? Knjigo je napisala izraelska pisateljica Hila Blum, iz nemščine pa jo je prevedla Kristina Jurkovič.

Od Plesnega orkestra Radia Ljubljana do Big Banda Radiotelevizije Slovenija. Glasbena oddaja se posveča predvsem predvajanju arhivskih posnetkov nacionalnega jazzovskega orkestra. Spremlja tudi trenutno delo orkestra ter predstavlja člane.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Islam kot religija in kultura je telesu vselej pripisovala velik pomen. V Koranu beremo, da je človek ustvarjen »v najlepši podobi« (»fī aḥsani taqwīmin«). Znano je, da je že prerok Mohamed prakticiral zdravilstvo in svoji skupnosti dajal higienske nasvete. Klasični muslimanski učenjaki so v 9. in 10. stoletju vneto prevajali starogrške medicinske spise; razmerje med duhom in telesom pa je veljala za eno osrednjih tem islamske filozofije. Zelo pomembno vlogo pa telo igra tudi in ravno v islamskem bogoslužju in njegovi duhovno-mistični tradicij.
Telo je modus duhovno-religijskih praktik: od molitve in invokacije, do romanja in askeze – telo igra v islamski duhovni tradiciji bistveno vlogo. Vsakodnevna bazična molitev muslimanov je sestavljena iz različnih telesnih pregibov, pri tem pa stoja pomeni izhodiščno držo.
Nadalje telo igra pomembno vlogo pri ritualni invokaciji Božjega imena (»dhikru«), ki jo prakticirajo predvsem muslimanski mistiki (sufiji). Dhikr se izvaja bodisi stoje bodisi sede, toda vselej v rahlem pozibavanju oziroma enakomernem nihanju telesa. Posebno obliko ritualne invokacije v islamu pomeni vrtenje dervišev. Pri tem gre za meditacijo v gibanju, ki posamezniku pomaga doseči ekstatično stanje ljubezni in Božje prezence. Telesno gibanje se tu povzdigne naravnost v subtilno duhovno metodo.
Telo pa je prav tako ključen element asketskih vaj in posta kot spoznavno-transformativnega procesa. Cilj askeze kot urjenje telesa in duha sta namreč osebna preobrazba in duhovno spoznanje. Pot v nadčutno, duhovno vodi torej prek dresure čutnega, telesnega. Telo je torej pogoj askeze in hkrati tista dimenzija, ki jo posameznik prek askeze poskuša obvladati ali celo preseči.
Ne nazadnje pa je tole bistvena razsežnost tudi v kontekstu islamske eshatologije. Kajti islam – podobno kot krščanstvo – uči, da je odrešenje oziroma poveličanje človeka celostno, tj. tudi telesno. Peklenske muke in rajski užitki so vezani na telo – čeprav subtilno telo – kot medij sprejemanja in zaznavanja.
Skratka: človek je telesno in duhovno bitje. Duh prežema telo in telo je vpeto v samo duhovnost. Pravilen, skrben, zdrav in spoštujoč odnos do telesa je zato tudi v islamu imperativ religiozno-etičnega življenja.

17-letni Tibor Hvala, danes dijak Gimnazije Poljane, je že pri 13 letih postal slovenski rekorder v recitiranju decimalk števila pi. To je bilo leta 2021. Da mu je uspelo, je kriva predvsem njegova vztrajnost – števke se je na pamet učil dva meseca vsak dan. 24 listov, 420 decimalk na vsaki strani.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje nas v tokratni Jutranji vremenski fronti povabi, da prebrskamo za podatki in preverimo, koliko dežja, snega in sončnih dni smo izmerili v zimi 2024/2025, pa tudi kako visoko je seglo živo srebro. Vsi trije meseci letošnje zime so bili nadpovprečno topli, odklon od dolgoletnega povprečja pa je 1,4 stopinje Celzija.

⁠Škandal goljufanja z dresi v norveškem skakalnem taboru odpira številna vprašanja o prihodnosti tega športa. Tehnološko je namreč v zadnjih letih tako napredoval, da se razlike ustvarjajo z milimetri pri opremi, nenazadnje pa je tudi to, kar je vetrna izravnava prinesla pri pravičnosti, morda vzela pri čaru tekmovanja. Ali vse to pomeni, da bodo vrh v prihodnje krojile le tehnološko najnaprednejše reprezentance, za talente iz drugih držav pa ne bo prostora? In kakšno vrzel bi v tem kontekstu prineslo obglavljenje norveškega skakalnega vrha? V oddaji Ob osmih o tem z glavnim trenerjem slovenskih skakalcev Robertom Hrgoto.

Katera bo nova izbrana skladba Iz Radiosfere?

Obrat na trebuh ter hrbet, pivotiranje, plazenje, sedenje, kobacanje, hoja ob opori in pozneje tudi samostojna hoja – to so najpomembnejši gibalni mejniki, ki jih dojenčki večinoma dosežejo v prvem letu starosti. Temelj zanje so dobro razvite gibalne sposobnosti. O tem, kako jih krepiti, kako spodbujati k pravilnemu gibanju, kakšne priložnosti ponujati otroku, da bo kar se da sam najbolje spoznal svoje telo v petkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo Janja Kramar iz centra gibalnega razvoja dojenčkov in otrok Pedosana.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

V novi epizodi Radia Ga Ga – Nova generacija bo vroče, saj jo bo vodila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki bo skupaj s predsednikom vlade ter kolegicama Natašo in Leno razložila, kaj se v resnici dogaja v državnem zboru, kjer zadnje čase videvamo stare rokerje. Na pomladni konferenci so se zbrale tudi živali, ki so zgrožene nad situacijo na Pokljuki, v parlamentu pa je posebna komisija ujela skupino poslancev, ki so goljufali in vprašanja vladi postavljali v preozkih srajcah. Gost Vesne Milek je tokrat Zlatko Zahović, spregovorila bosta o njeni novi knjigi Dvojni dotik. Mirko nam pove vse o družinskih sežigalnicah družine Strojan, Kangler o tem, kako klet zavarovati pred švedskim letalom, pri Urošu Slaku o vlogah vlade in opozicije ter verjetno še o čem v petek dopoldan na Prvem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje:
- Občine na območju Triglavskega narodnega parka v minulih letih vlagala predvsem v ceste in kanalizacijo.
- Srednjeveško obzidje v Kúbedu bi lahko že letos začeli obnavljati.
- Česa bi si škofjeloški osnovnošolci v šolskem sistemu želeli več, česa manj?
- 5o let delovanja Ribniškega gobarskega društva. Ne le z nabiranjam gob, ukvarja se tudi z izobraževanjem in kulinariko.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 17.20 na Prvem.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

V Ljubljani poteka 27. festival dokumentarnega filma, ki letos predstavlja še posebno zanimiv izbor dokumentarcev z vsega sveta. Kot je v uvodniku zapisal Simon Popek, je tema, ki se letos na programu ponovi večkrat, pristno proti lažnemu, medtem, ko predvsem iz Ukrajine in Palestine prihajata tudi povsem nedvoumni zgodbi o vojni, okupaciji, zatiranju in razčlovečenju. Ogledali smo si dokumentarec o Leni Riefenstahl, arhivsko pripoved o vlogi vlaka v družbenem, političnem in kulturnem kontekstu 20. stoletja, Vlaki, ter film Glasba za vojaški udar. Pogovarjali smo se z Majo Weiss, ki so ji ob 60-letnici na festivalu posvetili retrospektivo. Ocenjujemo pa tudi novi film Bonga Džuna Hoja, znanstveno-fantastično črno komedijo Mickey 17.

… ki prelisiči kralja živali …
Pripoveduje: Aleš Valič.
Afriška pravljica.
Prevedla: Jana Osojnik.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1983.

Kulturni fokus je analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Osredotoča se na določeno temo, jo obdeluje iz številnih zornih kotov, daje prostor pomembnim posameznikom in si privošči edinstven pogled na izbrano temo z njihovimi očmi. Vsak petek ob 20.00 na Prvem.

V oddaji potujemo v Banja Luko, kjer so na slovenskem lektoratu, ki deluje na tamkajšnji Filološki fakulteti, slovesno odprli tako imenovano Slovensko učilnico. Ustavljamo se na slovenskem radiu v Sydneyu, kjer so minuli konec tedna s slavnostno prireditvijo in odprtjem novega radijskega studia zaznamovali prvo obletnico slovenske radijske oddaje, podajamo pa se tudi k slovenskim rojakom v Berlin, ki obujajo slovenski običaj spuščanja lučk po reki ob Gregorjevem.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Anton Pavlovič Čehov je prve humoristične skice začel pisati že v gimnaziji, vendar se niso ohranile, ker jih je uničil – znani so samo njihovi nenavadni naslovi, na primer Obriti sekretar z revolverjem. Objavljati je začel v prvih letih študija medicine, okrog leta 1880, v različnih moskovskih in peterburških listih. V letih od 1883 do 1886 je objavil tudi po več kot sto dvajset različnih zgodb in podlistkov na leto – s honorarji je pomagal preživljati obubožano družino. Ne glede na veliko hitrost pisanja – kot je pripovedoval, za nobeno teh zgodnejših besedil ni potreboval več kot štiriindvajset ur pisanja – je večinoma napisal izvrstne zgodbe.

Prevod Marjan Poljanec,
interpretacija Željko Hrs,
glasbena oprema Nina Kodrič,
ton in motaža Jon Čergan,
režija Klemen Markovčič.
Posneto 2021.
Redakcija Matej Juh, Staša Grahek.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.