Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Peter Žnidaršič, član pivške glasbene zasedbe Ana Pupedan, vedno preseneča. Poleg kitare in berde obvlada tudi z Unescom zaščiteno veščino suhozidne zidave. Kamniti zidovi so ga navdušili pred dobrim letom dni, od takrat pa je s skupino kolegov obnovil že veliko metrov teh veličastnih kamnitih rokodelskih umetnin. Pravi, da je trenutno v Sloveniji približno ducat ljudi, ki so vešči te starodavne umetnosti in se zavedajo pomena ohranjanja dediščine. V svoje vrste pa vabijo tudi vse, ki jim je kamen pri srcu. Dela na tem področju, pravi Peter Žnidaršič, je več kot dovolj za vse.

Pred kratkim sem prebral misel Thomasa Jeffersona, ki je nekoč rekel: “Sveča ne izgubi ničesar, če prižge drugo svečo.” Vsakdo, ki je že kdaj nesebično pomagal drugemu, ve, da je to res. Toda žal niso vsi pripravljeni sprejeti te miselnosti dajanja. Pravzaprav večina ljudi ne razmišlja tako. Prepričani so, da deliti nekaj svojega z drugimi pomeni izgubiti.

Vsak človek ima eno izmed dveh miselnosti: miselnost pomanjkanja ali obilja. Ljudje, ki negujejo miselnost pomanjkanja, menijo, da je v življenju na voljo le omejena količina dobrin, pa naj gre za denar, priložnosti ali kaj drugega. Svet vidijo kot torto s točno določenim številom kosov, zato si prizadevajo, da bi dobili svojega, in ko jim to uspe, ga želijo za vsako ceno zavarovati in v njem uživati sami.

Tisti z miselnostjo obilja pa verjamejo, da je vsega dovolj za vse. Če je življenje torta in se drugi bojujejo za svoj kos, je rešitev ljudi z miselnostjo obilja ta, da bodo pač spekli drugo torto. Če imajo zamisel, jo delijo; prepričani so, da se jim bo porodila nova. Če imajo denar, ga nekaj dajo, saj ga lahko vedno še kaj zaslužijo. Vedo, da je na voljo več (ali drugačnih) virov in dovolj priložnosti, da vsi uspejo.

Ljudje smo jemalci ali dajalci. Jemalci jemljejo, grabijo in pogoltnejo vse, kar lahko, da bi zadovoljili svoje potrebe. Življenje vidijo kot tekmo, v kateri lahko zmaga le eden. Na drugi strani pa so dajalci, ljudje, ki dajejo, ustvarjajo in omogočajo, da se stvari zgodijo. Ti ustvarjajo napredek in spodbujajo druge k uspehu.

Verjamem, da na tem področju dobimo od življenja to, kar pričakujemo. Lahko zbiramo in potem zadržujemo tisto malo, kar imamo, in ne dobimo ničesar več. Lahko pa to, kar imamo, dajemo in delimo z drugimi in smo tudi sami nagrajeni z obiljem. Naše stališče pomeni ključno razliko. Če združimo moči, če velikodušno dajemo, bomo tako ali drugače dobili veliko več, kot smo dali.

Svetopisemsko besedilo iz Pregovorov 11,24 je jasno: “Nekateri razdaja obilo in bogatí še bolj; drugi zadržuje celó, kar se spodobi, pa gre v siromaštvo.”

Gojimo miselnost obilja. Bodimo dajalci, ne jemalci; sodelujmo, ne tekmujmo. Prepričan sem, da bomo tako na podlagi lastne izkušnje spoznali resničnost omenjenih besed in doživeli tisto, kar je opisal Pierre Teilhard de Chardin, ki je rekel: “Najbolj zadovoljujoča stvar v življenju je zmožnost dati velik del sebe drugim.”

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Prejšnji teden je v Ljubljani potekal pripovedovalski festival, v naslednjem tednu, 20. marca, bomo obeleževali Svetovni dan pripovedništva. V tokratnem KiKsu nas bo zato zanimalo, kako pomembna je prisotnost pripovedništva tudi z vidika razvoja jezikovne sposobnosti oz. uporabe jezika ter sposobnosti zbranega poslušanja in povezovanja. Vrnili se bomo v šolske klopi.

Nesreča nikoli ne počiva, pravi že star pregovor. Prav hitro se lahko zgodi, da pademo, se udarimo, urežemo, si opraskamo kolena ali celo zlomimo roko. Kdo nam lahko takrat pomaga in kaj moramo storiti, če smo sami? Lahko tudi najmlajši pomagajo pri prvi pomoči? V Zakajčku se bomo spraševali, zakaj sploh zbolimo, otroci iz osnovne šole Gradec - podružnične šole Kresnice pa bodo povedali tudi, kako je, ko so bolni, in kdo pomaga njim ...
O vsem tem v tokratni oddaji Radijski ringaraja, v kateri bomo slišali tudi novo epizodo Zverinic – tokrat bo imel glavno vlogo mravljinčar.

Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!

Umetna inteligenca je danes kos marsičemu, za kar smo mislili, da zmore samo človek. Že dolgo je ne moremo več premagati v igri šaha, zdaj pa nam v treh sekundah napiše še esej in se z nami pogovarja o skoraj čemerkoli. Kar težko je verjeti, da je vse to mogoče, če pa umetna inteligenca samo računa naslednjo najverjetnejšo besedo, kot smo izvedeli v prvi epizodi UI faktorja. Od kod se torej vzame ta inteligenca strojev? Tokrat Janez Demšar in Blaž Zupan razložita prav to.

Lucija Lenarčič Bošnjak, 15-letna dijakinja Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, ki je napisala svoj fantazijski roman z naslovom: Nikdar enaka, je bila novembra lani gostja Kulturomata. O čem piše v romanu in kaj je najtežje pri pisanju romana, izvemo v Kulturomatu, ki vam ga ponovno ponujamo v poslušanje. Pripravila ga je Lana Furlan.

Huda muska odgovarja na vprašanja o glasbi okoli nas ter nagovarja mlade poslušalke in poslušalce h glasbenemu ustvarjanju. Pripravlja jo profesor glasbe Matej Jevnišek.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Morje prinaša številne zgodbe iz daljnih prostranstev, pa tudi z domačih bregov. Vsako soboto ob 13.40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Poglavitni adut trilogije sta neposrednost in prepričljivost, s katerima avtorica predstavlja res pester razpon likov iz različnih družbenih razredov in pogledov na svet. Tako na svež način in duhovito ujame duha sodobne Francije.
Vernon Subutex je nekdanji lastnik prodajalne plošč, ki pristane na ulici. V lasti pa ima videokaseto, na katero je njegov znanec, izjemno priljubljeni pevec, posnel svoje zadnje razmišljanje pred samomorom. Vsebina teh posnetkov seveda zanima številne. A ko ga najdejo, se nič ne dogaja v skladu s pričakovanji.
Čeprav je zgodba tu in tam morda nenavadna, vseskozi odlično funkcionira zaradi prepričljivosti, s katero so opisani različni ljudje in utemeljene njihove odločitve, ne glede na to, kako nenavadne so. Je tudi zgodba o potrebi po skupnosti in begu iz spon turbokapitalizma.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

»Sprejeti to, kar je, delati prav, ne manipulirati z ljudmi, povedati to, kar je, ampak predvsem podpreti drugega človeka, in to največ, kolikor zmore,« je moto Patricije Lovišček, ki je neizbrisen pečat pustila na področju avtizma in Aspergerjevega sindroma. Je direktorica zasebnega zavoda Modri december, zavoda za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma Koper. Leta 2018 je bila izbrana za Osebnost Primorske, lani pa je za svoje delo prejela priznanje za najboljšo mentorico prostovoljcev v mestni občini Koper, Zavod Modri december pa priznanje za najboljšo mednarodno mladinsko izmenjavo. O svojem življenju in delu bo Patricija Lovišček govorila v današnji oddaji Razkošje v glavi. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.

Severa Gjurin je javnosti znana predvsem kot pevka in likovna ustvarjalka, z novim albumom »Pomlad« pa se prvič predstavlja tudi kot kantavtorica in producentka. V deseterico pesmi na plošči je ujela razmišljanje o dvojini in življenju, ob tem pa se namesto klasičnega pripovedovanja zgodb raje osredotoča na ilustriranje občutkov. Melodija vokala je tista, ki nosi glasbeno strukturo, zato pesmi zvenijo zelo naravno in organsko, vse to pa še podkrepi premišljena, a nevsiljiva instrumentalna spremljava. Severa nam bo »Pomlad« premierno predstavila v Pesmi v žepu.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Vera oblikuje naše vsakdanje življenje in odnose z drugimi. Vsako leto priredijo Teden molitve za enotnost kristjanov, ki poglablja razmislek o veri in pomenu enotnosti. V občini Puconci so konec januarja priredili ekumensko srečanje s tremi predstavniki različnih verskih skupnosti, ki so delili svoje misli in izkušnje. Vabljeni k poslušanju pogovornih utrinkov iz Spominskega doma Števana Küzmiča v Puconcih.

Čas je, da polepšamo mesto …
Pripoveduje: Majda Kohek.
Napisala: R. Gracciani.
Prevedla. Valči Ravbar.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

Skupina Šank rock ustvarja od leta 1982. Vsa ta prehojena pot se je izrazila na sedemnajstih albumih in osemnajsti (pravijo, da bodo končno polnoletni), je tik pred izidom.
Zasedba je zaorala ledino akustičnih koncertov med slovenskimi rokovskimi izvajalci, saj je že leta 1996, pred skoraj 30 leti, izdala akustični album "Bosa dama", ki je bil posnet na dveh koncertih živo. Na njem so njihove največje uspešnice s prvih petih studijskih albumov. Zgledovali so se po akustičnih koncertih v tujini, kot jih je npr. prirejal MTV z imenom »Unplugged«.
V tokratnem Sobotnem glasbenem večeru pa lahko slišite posnetek akustičnega koncerta, ki smo ga posneli 25. decembra lani.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Zgodba je izšla v zbirki avtorja z naslovom Ukradene sence. V njej se mešata stvarni in fantazijski svet. Izhodiščna situacija je srečanje dveh znank, med katerim prva pripoveduje drugi nenavadno zgodbo o volkodlaku. Prijaznega moškega je na izletu ugriznila volkulja in to je bil začetek njegove preobrazbe …

Režiser: Jože Valentič
Prevajalka: Staša Briški - Bailey
Prirejevalka: Mojca Jan Zoran
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonska mojstrica: Metka Rojc

Gabriel – Robert Prebil
Dolores – Darja Reichman
Antonia – Milena Grm
Pilar – Mojca Ribič

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1994.

Pesnica in performarka Antonella Bukovaz se je rodila leta 1963 v vasici Topolôvo v Benečiji, skoraj opuščeni vasici ob slovensko-italijanski meji, ki poleti postane eno izmed kulturnih središč Beneških Slovencev. Pesniški prvenec Tattoo je objavila leta 2006, pozneje se je posvetila predvsem raziskovanju odnosa med besedami, zvokom in podobami. V poetični refleksiji z naslovom Mêd, za katero je pred leti prejela nagrado kristal Vilenice, pripoveduje o izkušnji življenja ob meji, pravzaprav med dvema državama. "Nikjer drugje ni tako jasno, da resničnosti ni, temveč je samo interpretacija," ugotavlja.

Prevedla Veronika Simoniti,
igralka je Martina Maurič Lazar,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednik oddaje Vlado Motnikar.
Režiserka Ana Krauthaker.

Posneto septembra 2017.

Glasbena cesta 2.3.1.5. Little Feat: Sam’s Place. Zadnji, hm, bluzovski album kalifornijskih veteranov, posebnežev klasičnega roka.
https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/03/05/little-feat-sams-place/