Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.
Idrijčan Jože Pavšič je upokojeni rudar in dolgoletni vodič po turističnem delu rudnika Antonijev rov. Je prepoznaven obraz s promocijskih slik in panojev, ki vabijo na ogled 500-letne dediščine rudnika živega srebra. Rad se pošali, rad ima stare idrijske besede in zelo rad je vodič. Kot je dejal, rudar v naslednjem življenju ne bi več bil, vodič pa z velikim veseljem. Ta konec tedna znova nastopa v gledališki predstavi Jašek sreče, ki je pravzaprav voden ogled rudnika, obogaten z igranimi prizori.
Tako radi rečemo (še neverni ljudje to brez zadržkov izustijo), da je Bog ljubezen. A če je to res (da je Bog ljubezen namreč – v kar sam trdno verjamem), potem je vse (in hkrati edino) kar lahko v Njegovem imenu storim, da ljubim.
Pa vendar me vedno znova in znova presune zavest, koliko stvari storimo v imenu Boga, a proti ljubezni!
Ni težko ljubiti, če si tudi sam ljubljen.
Ni težko širiti ljubezni, če si je sam deležen.
Ni težko objeti, če te pričakujejo razširjene roke.
Ni težko nositi srca na dlani, če te obkrožajo nasmejani obrazi.
A ljubiti tudi, ko ti vzamejo srce … ko ga vržejo na tla … ko ga pohodijo … ko pljunejo nanj …
Ljubiti tudi, ko roke udarijo … bijejo … davijo …
Ljubiti tudi, ko se srečuješ s kletvijo … s sovraštvom … z zahrbtnostjo …
Ljubiti tudi, ko ljubezni ni in ni … in še ta, ki jo hraniš v svojem ranjenem srcu, izgublja sapo … in diha vse bolj plitko … ko umira …
A ljubezen je ljubezen le, če zna tudi umreti. Če »vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane.«(1 Kor 13, 7) Potem »nikoli ne mine!« (1 Kor 13, 8)
Ljubezen nima urnika in uradnih ur. Napisa na vratih: Od–do. Ker dela brez premora. Ljubezen ne prešteva nadur in nočnih ur. Ljubezen nima nedeljskega voznega reda. Ker je za ljubezen vsak dan – nedelja. Sicer ni ljubezen.
Včasih ostanem brez besed. Včasih ne vem, kaj bi rekel. Včasih moje ladje nasedejo na čereh laži in valovi mojih misli me naplavijo na najbližjo obalo: obalo nesmisla … In od daleč lahko samo nebogljeno opazujem, kako vse, kar imam, in vse, kar sem, tone v globino in izginja v penečih valovih zavrnjene ljubezni …
Bog je ljubezen. Ljubezen pa ni Bog. Še bog ne, čeprav je vez popolnosti.
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Marsikdo od odraslih se verjetno spomni, kako drugače in posebno je bilo, ko je učitelj pri pouku uporabil kakšen nov, drugačen pristop. V današnjih časih so nove tehnologije v tem smislu lahko zelo uporabne. V oddaji KiKs, ki sledi, bomo tokrat predstavili spletni portal Videoslovenščina, ki je prosto dostopen in ob pomoči katerega lahko učitelji na drugačen način predstavijo snov svojim učencem. V tem konkretnem primeru gre za učenje pravopisa in slovnice pri pouku slovenskega jezika v 4. razredu osnovne šole. Sogovornica: dr. Lara Godec Soršak, docentka za slovenski jezik s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.
Če vas zanima, kako svoje dni v vrtcu Zagorje ob Savi, v enoti Kekec na Izlakah svoje dni preživljajo otroci, potem se nam pridružite v oddaji Radijski ringaraja. Lahko vam izdamo, da hodijo na izlete, se učijo o elektriki in zelo lepo prepevajo. Vabimo vas tudi k poslušanju radijskih Zverinici - tokrat izvemo vse o največji kopenski živali, o slonu.
Novinarske delavnice smo izpeljali na OŠ Ivana Groharja Škofja Loka, učenci pa so si za svojo temo izbrali šport. Kateri športi so najbolj priljubljeni med mladimi in zakaj? Kako lahko šport pozitivno vpliva na naše počutje? O vsem tem z učenci in njihovimi sogovorniki v oddaji Hudo!
Fotografije in celo posnetki, ki jih ustvarja danes umetna inteligenca, so lahko že kar preveč realistični. No, to seveda ne velja vedno. Po večini kar hitro vidimo, da gre za umetno generirane slike, imajo skoraj značilen »UI-slog«, in na spletu jih je vse več. A realistične slike in posnetki niso več nobena redkost. Se pa na njih lahko znajdejo tudi nenavadne napake.
Umetna inteligenca ima lahko težave z zenicami in številom prstov, kakšen del telesa se znajde na napačnem mestu in še zlasti na ozadju slike so pogosto prisotni nesmiselni predmeti. Tovrstne nenavadne napake so posledica samega delovanja umetne inteligence. Kako torej nastajajo te slike, sta v tokratni epizodi podkasta UI faktor pojasnila Janez Demšar in Blaž Zupan s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Na OŠ Ivana Groharja Škofja Loka smo spoznali flavtistko Klaro Štibelj, ki uspešno nastopa na različnih tekmovanjih. Čeprav ji glasba vzame kar nekaj časa, to zanjo ni ovira, saj v igranju flavte uživa!
Huda muska odgovarja na vprašanja o muziki okoli nas ter nagovarja mlade poslušalke in poslušalce h glasbenemu ustvarjanju. Pripravlja jo profesor glasbe Matej Jevnišek.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je te dni izdalo navodila, kako ravnati, če se srečamo z medvedom. Poudarili so, da se medved praviloma umakne človeku, da pa se srečanja lahko končajo tudi neprijetno, če srečamo medvedko z mladiči ali če medveda presenetimo ob hranjenju ali na mestu, kjer nima ne časa ne prostora za umik. Sabrina Mulec pa se je z upokojenim dolgoletnim vodjem Lovišča s posebnim namenom Jelen Antonom Marinčičem pogovarjala, kako so bližnja srečanja videti v praksi in o nekaterih lastnostih te največje slovenske zveri … Najprej jo je podučil, kje v Sloveniji lahko srečamo medvede.
Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako soboto ob 13:40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.
Letos mineva 50 let, odkar se je Mozambik otresel portugalskega kolonialnega jarma in razglasil neodvisnost. Ob tej priložnosti smo se v tokratnem Sobotnem branju odpravili na literarno potovanje v jugovzhodno Afriko, da bi si pobliže ogledali 800.000 kvadratnih kilometrov veliko deželo ob Indijskem oceanu, kjer živi kakih 34 milijonov ljudi. To smo storili ob pomoči Znočenih glasov, kratkoprozne zbirke, ki jo je spisal in leta 1986 objavil Mia Couto, zdaj 70-letni sin portugalskih priseljencev, ki velja za osrednje ime sodobne mozambiške književnosti in enega največjih stilistov, ki danes ustvarjajo v portugalskem jeziku. Kako je skozi prizmo Coutovega pisanja torej videti življenje v Mozambiku, smo preverjali v pogovoru s Katjo Zakrajšek, ki je Znočene glasove prevedla za založbo LUD Literatura in jim pripisala spremno besedo.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
V letošnjem letu zaznamujemo 80. obletnico konca druge svetovne vojne, v kateri so se združile vse silnice, nasprotja, ostri nacionalni spori in strahovi 20. stoletja, je nekoč izjavil dr. Bojan Godeša, zgodovinar, znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino. Večinoma se dr. Bojan Godeša posveča raziskovanju druge svetovne vojne in z njo povezanih problemov na Slovenskem ter v širšem jugoslovanskem in evropskem okviru. Je pa tudi izjemen poznavalec dogajanja pred in med drugo največjo svetovno morijo. Svoje bogato raziskovalno delo je objavil v številnih zapisih in monografijah. Dr. Bojan Godeša je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.
Tina Marinšek nam v Pesem v žepu prinaša svoj samostojni prvenec Potovalka. S tem albumom se je iz pevke končno prelevila v avtorico, pravzaprav kantavtorico: napisala je vsa besedila in večino glasbe (pod nekaj pesmi se podpisujeta tudi Daniel Vezoja in Jaka Zaletelj), sama je prevzela snemanje in produkcijo. Nastal je zvrstno pisan in vsebinsko širok nabor pesmi, v katerih glasba ponuja predvsem okvir za avtoričino iskreno osebno izpoved. Tinine zgodbe, razmišljanja in spoznanja poslušalce nevsiljivo povabijo v njen svet, razpet med bolečino in (za)upanjem.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Tisti, ki so že prehodili pot Exodusa 90, pravijo, da človek potrebuje disciplino, a da ga tudi preobraža. Program med drugim navdušuje tudi v Pastoralni zvezi župnij Slovenj Gradec, zato se je po dodatne odgovore odpravila Jasmina Bauman.
V sobotnem glasbenem večeru poslušamo koncert instrumentalnega kvarteta, ki ga vodi violinist, begunec iz Sirije Rami Basisah. Njegova zgodba je pred nekaj leti obkrožila svet zaradi fotografije, ki je nastala na grško-makedonski meji, radio Classic FM pa jo je izbral za eno od desetih najbolj ikonografskih fotografij glasbe v vojni. Mladi begunec na njej zamišljeno igra violino sredi skupine beguncev. Njegovi prsti ubirajo temo iz četrtega stavka Beethovnove Devete simfonije, saj mu je Beethoven zelo pri srcu. Takrat dvaindvajsetletni Rami se ne zaveda, da pravzaprav igra evropsko himno – Odo radosti – in da mu bo tisti trenutek odprl vrata v lepšo prihodnost. Opazita ga fotograf Jure Eržen in novinar Boštjan Videmšek, ki njegovo zgodbo poneseta v svet. Rami danes živi in ustvarja v Nemčiji, v Sloveniji pa je 28. novembra lani ob dnevu Sredozemlja nastopil na koncertu v organizaciji Zavoda APIS. Rami Basisah kvartet poleg njega sestavljajo še en begunec iz Sirije – klarinetist Ghaeth Almaghoot, tolkalist Modar Salama in kitarist Sebastien Wrincq.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Mineva 330 let, odkar je umrl Jean de La Fontaine, francoski klasicistični pesnik, najbolj znan po znamenitih basnih in priljubljen pisec svoje dobe v Franciji z velikim vplivom na številne avtorje, ki so mu sledili. La Fontaine je napisal dve zbirki basni. Za pripoved in dialog uporablja svobodni verz. Z radoživostjo in moralno etičnimi sporočili poziva k življenjskemu optimizmu in modrosti. Iz La Fontainovega opusa smo izbrali pet basni, ki so knjižno izšle pri Mladinski knjigi: Škržat in mravlja, Smrt in nesrečnik, Smrt in drvar, Orel in slavec ter Stari maček in mlada miš v prevodu Marije Javoršek.
Interpret Blaž Šef,
prevajalka Marija Javoršek,
režija Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2015.
Glasbena cesta 2.3.1.5. Ilements: As It Is. Plovba proti opojnim obzorjem roots reggaeja in rub a duba na novem albumu pevca in avtorja s karibskega otoka Saint Martin. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/04/10/ilements-as-it-is/
