Dobrodošli v nedeljskem nočnem programu. Začenjamo ga s turistično oddajo, v kateri se bomo ustavili na bližnjih letališčih. Preverili bomo, kam iz Zagreba, Ljubljane in Gradca potovati letos. Vprašali se bomo, ali so klasične zemljevide zamenjale različne aplikacije, odpotovali pa bomo tudi v Kambodžo.
Po eni uri bo sledila tedenska glasbena lestvica Top 17, po pol tretji pa bomo govorili o bližnji 80-letnici Radia Maribor in se s Polono Pivec in Andrejem Hoferjem vrnili v zgodovino.
Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.
Spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci! Današnja cvetna nedelja nas vabi, da tudi mi z zelenjem sprejmemo Jezusa. Od okrašenih butar do preprostih oljčnih vejic. Vse to naj bi nam pomagalo h poglobljenemu sprejemu Kristusa.
Pogosto se ob vsem vzvišenem dogajanju pozablja, da je to Jezusova pot na križ. Kako bomo zaupali nekomu, ki ga en dan proslavljajo množice, drugi dan pa obsodijo na najbolj sramotno smrt. Še tisti, ki so bili njegovi, se razbežijo. Gre takemu zaupati? Ko mogočna osebnost, ki smo jo kovali v zvezde, zgubi ves svoj ugled, nihče več noče imeti z njo opravka. Razočaranje je še najmanj, kar lahko ob tem občutimo. Ob pogledu na križanega Jezusa bi tudi mi lahko rekli: kako nam bo pomagal ta, ki še zase ni poskrbel.
V istem času, ko Jezus na osličku jezdi v Jeruzalem, je tja prišel tudi drugi mogočnik tistega časa. Pilat prispe tja z mogočno vojaško vprego. Je dejanski vladar Jeruzalema in odgovoren za red. Eden na osliču, ki ga množica pozdravlja; drugi osovražen na konju z močno vojsko, ki edini sme razsojati med življenjem in smrtjo. Vse naše človeške izkušnje nam jasno svetujejo, komu naj zaupamo.
V kapeli Scrovegni je Gioto ustvaril čudovite freske našega odrešenja, vključuje tudi Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem. Na tej upodobitvi je slikar povečal podobo Kristusa in jo postavil v središče freske. Za presrečnim osličkom hodijo prestrašeni in negotovi apostoli z mračnimi slutnjami o prihodnosti te poti. V nasprotju z apostoli se množica navdušeno vsuje skozi jeruzalemska vrata. Slačijo si plašče in vrhnja oblačila. To odstranjevanje oblačil namiguje na začetek Svetega pisma. Odstranjevanje oblačil simbolizira figove liste, ki sta jih morala nositi Adam in Eva, ko sta grešila. Zaradi Jezusa je naš greh odstranjen in zato naša duhovna potreba po oblačilih ni več potrebna. Jezus prihaja v mesto, da bi z naših ramen odstranil težo greha, in zato lahko ta nepotrebna oblačila krivde in strahu odvržemo.
Na oljkah v ozadju se dva človeka angelskega videza stegujeta, da bi odlomila veje in s tem počastila Jezusa. Eden od njiju ima iztegnjene roke, kar simbolizira Jezusovo križanje. V tem je Giottovo skrito sporočilo za nas, gledalce: kristjan prostovoljno iztegne roke, da bi sprejel svoj življenjski križ.
Kljub temu tragičnemu povabilu vsakemu izmed nas vemo, da je edini pravi kralj Jezus, ki daje življenje za grešnika. To ugotovi tudi njegov sodnik, Pilat, ko zaukaže zapisati nad glavo Križanega: Judovski kralj. Tudi mi lahko s polnim zaupanjem vzklikamo hozana pravemu in zaupanja vrednemu vladarju, ki ne prihaja z močjo in nasiljem, ampak z usmiljenjem in odpuščanjem.
Naslednjih 13 minut bomo preživeli med krošnjami smrek! Na Pot med krošnjami Pohorje se je Darja Pograjc podala v četrtek in nastala je nedeljska reportaža, v kateri med drugim izveste, kaj je na Rogli v zraku zaradi smrek, zakaj je največji naklon na Poti med krošnjami 6 stopinj in katero žival, ki jo lahko srečate na Pohorju, bi – zato, ker je tako majhna – lahko dali v svoj žep. Sledi torej druga epizoda iz serije reportaž o razglednih stolpih po Slovenji!
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Igra je nastala po eni najčudovitejših pravljic iz starega ruskega bajeslovja o carju, ki izgubi in spet najde ljubljeno ženo in sina. Slovenski prevod poetične zgodbe velikega ruskega pesnika podpisuje Oton Župančič, za katerega je že pred drugo svetovno vojno prejel nagrado Sovjetske akademije znanosti in umetnosti. Poleg tega je posnetek iz leta 1954 tudi eden najstarejših ohranjenih v našem arhivu.
Prevajalec: Oton Župančič
Režiserka: Maša Slavec
Tonski mojster: Tone Kablar
Nastopajo – Slavo Švajger, Boris Kralj, Mileva Boltar Ukmar, Jože Zupan, Edvard Gregorin, Silva Danilova, Emi Oražen, Vera Pantič, Janez Sever
Produkcija Uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radia Ljubljana maja 1954.
Tokrat v oddaji igrajo: Pihalni orkester holandske kraljeve mornarice; Oberdixie Band; Orkester slovenske policije;nekdanja slovenska trobilna zasedba Jazz Brass; Pihalni orkester SVEA Zagorje in River City Band. V Medenini segamo v bogato "medeninasto" zakladnico Slovenije in tujine. Domačo in tujo glasbo godb in pihalnih orkestrov vsako nedeljo ob 9.05 predstavlja glasbeni urednik Tomaž Guček.
Se spominjate dobrih starih časov? Želite slišati svojo najljubšo pesem iz mladosti? Poklepetajte z nami in bo vstop v nedeljski dan topel in prijeten.
Zaraščanje kmetijskih zemljišč in opuščanje kmetovanja sta dandanes značilnost številnih, predvsem obrobnih delov Slovenije. S tem se v posameznih okoljih spoprijemajo na različne načine, tudi ob pomoči evropskih projektov. Z enim od njih želijo v Halozah, na Kumu, Gorjancih in Pohorju ohraniti vse bolj redka, a vrstno pestra travišča. Navsezadnje se je v zadnjih štirih letih na območju Haloz zaraslo že dvesto hektarjev kmetijskih površin. Zato so prizadevanja za ohranitev naravnega bogastva, v tem primeru suhih haloških travišč, pomembna za sodobno trajnostno usmerjeno kmetijstvo. Z njim je povezana tudi ekološko pridelana hrana. A kaj ko v zvezi ekoloških kmetov ugotavljajo, da tako pridelana hrana niti približno ne dosega z uredbo predvidenega deleža na jedilnikih javnih zavodov. Več o tem v oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj in v kateri govorimo tudi o spodbujanju tradicionalno pridelane in predelane hrane na Gorenjskem.
Eden izmed najpristnejših spomenikov druge svetovne vojne pri nas je ilegalna partizanska tiskarna pod Vojskarsko planoto. Tam so v zadnjih mesecih vojne tiskali Partizanski dnevnik, ki je bil edini dnevni tiskani časopis odporniškega gibanja v takratni okupirani Evropi in predhodnik današnjega Primorskega dnevnika. Pomen Tiskarne Slovenija, kot je bilo uradno ime tega obrata, pa ni bilo le informiranje o poteku vojne in krepitev odporniškega gibanja, temveč predvsem ohranjanje slovenske besede. Več strani dnevnika je bilo namreč namenjenih kulturnim vsebinam. Kaj lahko tam vidimo danes, izveste v oddaji Nedeljska reportaža.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Dunajski dvor je na začetku aprila 1875 izdal zakon, s katerim je natančno predpisal ukrepe proti širjenju trtne uši, ki so jo vinogradniki prinesli v Evropo z uvozom sadik ameriških vrst trte. Na vinogradniškem inštitutu v Klosterneuburgu pri Dunaju so junija 1880 potrdili pojav trtne uši na vzorcu, ki so jim ga poslali iz občine Piran. Takoj so izkrčili skoraj 130.000 trsov, zemljo pa razkužili z ogljikovim sulfidom. Trtna uš je v nekaj letih skoraj v celoti uničila prvotno evropsko vinogradništvo, ki se je pozneje obnovilo z izdatno državno podporo sajenju cepljenih vinskih trt, kar je ostala praksa vse do današnjih dni.
Idrijčan Jože Pavšič je upokojeni rudar in dolgoletni vodič po turističnem delu rudnika Antonijev rov. Je prepoznaven obraz s promocijskih slik in panojev, ki vabijo na ogled 500-letne dediščine rudnika živega srebra. Rad se pošali, rad ima stare idrijske besede in zelo rad je vodič. Kot je dejal, rudar v prihodnjem življenju ne bi več bil, vodič pa z velikim veseljem. Ta konec tedna znova nastopa v gledališki predstavi Jašek sreče, ki je pravzaprav voden ogled rudnika, obogaten z igranimi prizori.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Zadnji čas v sobi nekaj šušti, škriplje, tiktaka …
Pripoveduje: Saša Pavček.
Napisala: Dubravka Ugrešić.
Prevedla: Valči Ravbar.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1989.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Cvetna nedelja je praznik Jezusovega prihoda v Jeruzalem teden dni pred veliko nočjo. Izbrali smo poglavji iz knjiige Jezusovo življenje francoskega pisatelja Françoisa Mauriaca, v katerih opisuje gostijo pri farizeju Simonu nekaj dni pred veliko nočjo in prihod v Jeruzalem, kjer Jezusa pozdravljajo s palmovimi vejami.
Francoski pisatelj, pesnik, kritik in novinar François Charles Mauriac se je rodil leta 1885 in umrl 1970; bil je član Francoske akademije, leta 1952 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Sprva je podpiral desno monarhistično gibanje Action française, potem pa se je med špansko državljansko vojno obrnil na levo in kritiziral Katoliško cerkev zaradi podpore generalu Francu. Med drugo svetovno vojno je kratek čas podpiral Petainov kolaboracionistični režim, že leta 1941 pa se je pridružil odporu.
Mauriac je eden izmed francoskih katoliških pisateljev, ki pogosto grdo resničnost sodobnega življenja obravnavajo v luči večnosti. V središču njegovih del je verna duša, ki se spopada s problemi greha, milosti in odrešenja. V slovenščino imamo prevedenih več njegovih del: Otrokova daritev, Terezina krivda, Rodnica in Jezusovo življenje, ki jo je Mauriac napisal leta 1937. Izhajajoč iz Svetega pisma Mauriac vodi bralca skozi Jezusovo življenje od otroštva do smrti in vstajenja.
Prevod Vlado Roštè,
intepretacija Aleš Valič,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
režija Saška Rakef.
Produkcija 2025.
Redakcija Staša Grahek.
