Trenutno se predvaja:
20. oktober 2019 ob 14:27 Glasba

10 let ljubezni do glasbe in petja

Oktet Aljaž iz Sv. Antona pri Kopru je desetletnico obeležil s koncertom in napolnil domačo dvorano
Radio Koper
Oktet Aljaž je prvih 10 let obeležil pred nabito polno dvorano v Sv. Antonu pri Kopru. Foto: Radio Koper
Radio Koper

Radio Koper

Že pred koncertom so se člani Okteta Aljaž ustavili v našem studiu in nam povedali, kakih je bilo teh deset let. Z njimi se je pogovarjala Tjaša Lotrič.

Najprej čestike ob 10. obletnici. Znano je, da lahko vaše začetke povezujemo s prijateljstvom, ljubeznijo do petja in tudi z rojstvom.

Janko: Tako je. Leta 2009 se mi je rodil sin in naš zborovodja Matej Lazar je imel krasno idejo, da bi šli moji ženi v porodnišnico zapet podoknico. Kar nekaj let prej smo se že pogovarjali, da bi ustanovili kvartet, morda oktet, in vedno smo govorili »bomo, bomo …«. In tistega dne smo se odločili, da moji ženi zapojemo in bilo je lepo. Veliko solz in smeha. Tistega večera je padla dokončna odločitev, da najdemo še štiri člane in naredimo oktet, ki deluje še danes, ime pa nosi po mojem sinu.

Kje so potekale prve vaje?

Maks: V Garaži od Janka, nato v kantinah, kleteh… Na koncu smo dobili sobo v prostorih orkestra sv. Anton, nato smo si uredili svoj prostor.

Janko: Na tem mestu velja zahvala KS Sveti Anton, ki nam je omogočila in dovolila uporabo prostorov.

Kdo so še preostali člani okteta?

Janko: Umetniški vodja Okteta Aljaž je od ustanovitve dalje akademski glasbenik in baritonist Matej Lazar. Pod njegovo taktirko prepevajo še prva tenorista Fabjo Tuljak in David Mittendorfer, druga tenorista Goran Markučič in Maks Bembič ter basista - jaz, Janko Rušt in Matjaž Kljun.

Sedem vas je torej iz različnih krajev

Tako je. Iz Izole, Prad, Sv. Antona in Dekanov.

Od kot ljubezen do petja?

Janko: Že od malih nog. Več kot 20 let sem igral v orkestru, rad sem prepeval, starša sta prepevala, brat … Lepo je!

Maks: V naši družini se je veliko pelo in peli smo tudi v zboru Obala Koper in mladinskih zborih. Ampak ne morem to posploševati. Fabio, na primer, je bil star okoli 40 let, ko je prvič pel v skupini. In še danes z nami z veseljem poje. Ko padeš enkrat v to, težko stopiš ven …

Janko: Petje v oktetu ni primerljivo z zborom. Pri oktetu smo res vsi povezani, saj če enega ni, je isto, kot da manjkajo vsi. Pri zboru se da kombinirat, tu ne. Res smo družina, tudi pomagamo si z dejanji in besedami.

Kolikokrat se dobite na vajah?

Povprečno enkrat na teden, ampak marsikdaj je to dvakrat na teden. Imamo pa vsako leto en mesec pavze za dopust.

Kako usklajujete oktet in družinsko življenje

Ni lahko. Po drugi strani pa je fino, da nas je malo, ker se lažje usklajujemo. Včasih pride res na tesno s časom in vaje prestavljamo iz ure v uro in dejansko pridemo na vajo samo še počivat in ni intenzivnega dela.

Maks: Ja, dirigent se dostikrat jezi, ker pridemo tja samo klepetat, preden začnemo z upevanjem.

Janko: Matej, obljubljamo, da se bomo poboljšali (smeh).

Če bi oba začrtala prehojeno pot 10-ih let, kako gledata na to?

Janko: Bilo je res ogromno dela s pripravami na koncert ob obletnici, veliko smo gledali preteklih prispevkov in spominov. Res je bilo kratko obdobje in obenem zelo dolgo. Veliko smo doživeli lepega, veliko prijetnih spominov in ljudi. Lepo se nam godi.

Maks: Ogromno izkušenj. Težko je vrtati po spominih in enega izpostaviti. Poljska v letu 2012 je ostala nepozabna, tudi v rudniku soli, v kapelici smo zapeli in množica je obnemela - enostavno smo jih prevzeli. Lepo je bilo tudi v Italiji, pred festivalom v Sanremu in tako naprej… Ogromno lepih življenjskih izkušenj.

Za konec še načrti za prihodnjih 10 let?

Vztrajali bomo še naprej, s padci in vzponi. Oktet je način življenja, ni samo prepevanje. Res je veliko lepega. Glasba nas žene naprej.


Zadnji prispevki