Trenutno se predvaja:
22. maj 2019 ob 18:47Glasba

Ali boš igral z ljubeznijo?

V 5. oddaji iz niza "Rastem z glasbo" bomo predstavili mnenja učiteljev glasbe o pripravah na nastopanje v živo.
V zboru in simfoničnem orkestru združeni učenci Glasbene šole Frana Gerbiča Cerknica na slavnostni prireditvi ob 60. obletnici ustanovitve šole, 24. maja 2018. Foto: Ljubo Vukelič

Koncertiranje je sestavni del glasbenega udejstvovanja, skoraj brez izjem pa ga spremlja prednastopna napetost. Ta izraža občutek odgovornosti, je lahko vir ustvarjalne energije in naostri glasbenikovo zbranost med nastopanjem. Lahko pa je tudi povzročitelj stresa in postane breme, ki (mladega) glasbenika odvrne od veselja do igranja v javnosti. Ali lahko odnos do samega nastopanja spremeni doživljanje tega dogodka izpostavljanja javnosti in ali je lahko možna pot za premagovanje tako imenovane treme?

"Glasba je posrednica, izrazno sredstvo in hkrati prenosnik občutenja, dojemanja, razmišljanja ... koncertanta z ljubeznijo do občinstva. Strahu pri tem ne more biti," pravi mag. Alenka Zupan, akademska specialistka flavtistka z veliko koncertnimi izkušnjami in dolgoletnim pedagoškim delom na Glasbeni šoli Koper in koprski umetniški gimnaziji. Igranje pred občinstvom dojema kot dajanje. "Zakaj otroka, preden gre na oder, raje ne spodbujamo, da igra z ljubeznijo, kot pa ga sprašujemo, ali ga je kaj strah," se sprašuje. Ugotavlja, da je najtežji trenutek soočenja z občinstvom ob prihodu na oder, kajti "najprej te poslušalec vidi, zatem te šele sliši".

Učiteljica violine in viole na Glasbeni šoli Frana Gerbiča Cerknica Mojca Brank ugotavlja, da je nastopanje "zelo močna izkušnja za otroke". Svoje učence razvršča v tri skupine na podlagi njihovega odnosa do nastopanja. V prvi so učenci, ki jim nastopi nič ne pomenijo; ker jih ne jemljejo dovolj resno, jih vsakič na odru preseneti trema. Nasprotje so učenci, ki jim nastopi ekstremno veliko pomenijo; težava pa nastane, če so preveč osredotočeni na to, da so lepo videti, kot pa da dobro igrajo. V tretjo skupino pa uvršča otroke, ki so zelo odgovorni in vestni, jih zelo zanima zvok violine oziroma viole, se na nastope vselej temeljito pripravijo in običajno težko sprejmejo napake, ki se zgodijo med nastopom. "Slednjim veliko pripovedujem o svojem pogledu na nastopanje – da je to resnično edinstveno doživetje, ko je vsa pozornost občinstva usmerjena vate in se zgodi posebna čarovnija. Sicer pa danes manj energije vlagam v miritev otrok preden gredo na oder, ker sem se v svojem pedagoškem delu skozi leta naučila, da se priprava na nastop zgodi veliko prej," je svoje izkušnje podelila Mojca Brank. Učitelj saksofona na cerkniški glasbeni šoli in dejaven koncertant Davor Loštrek nam je zaupal, da v otroštvu ni maral nastopati, ker je imel veliko treme, in se zato skuša vživeti v občutenja svojih učencev, ki jih pestijo podobne težave. "Premagati tremo ni mačji kašelj. Obstaja pa točka preloma, ko se po številnih nastopih, uspeš sprostiti."

V pomoč mladim glasbenikom je tako podpora glasbenih učiteljev kot staršev. Slednji so pogosto bolj na trnih pri nastopih svojih otrok kot nastopajoči sami. Vsem torej velja spodbuda k razmisleku, da namen glasbenega nastopa ni dokazovanje samemu sebi ali pa izpolnjevanje pričakovanj drugih, pač pa edinstven prikaz sebe preko glasbe. Je seveda odgovornost, je pa predvsem deljenje z drugimi, je dajanje svoje resnice, kakršna je v danem trenutku, je darovanje, ki je znak ljubezni in vir veselja.

Helena Filipčič Gardina

O nastopanju se bomo s koncertantko in dolgoletno profesorico flavte Alenko Zupan pogovarjali v četrtkovi rubriki Primorski glasbeni talenti ob 20. uri na Radiu Koper, ki jo podnaslovljeno "Rastem z glasbo" enkrat mesečno pripravljamo v sodelovanju z Zvezo primorskih glasbenih šol. Prisluhnili boste lahko tudi mislim glasbenih učiteljev in učencem primorskih glasbenih šol, k besedi pa smo tokrat povabili tudi starše.

Iščete ponudnika storitev na obali?
Brezplačno pridobite ponudbe in cene preverjenih ponudnikov

Pridobite cene in ponudbe


Zadnji prispevki