Trenutno se predvaja:
8. julij 2019 ob 15:15 Glasba

Nula Kelvina razkrili naslov njihovega petega albuma!

Taksi zasedbe Nula Kelvina je poletna pesem in pol tega tedna. Naš sogovornik je bil pevec Marko Boh.

Kdo vse trenutno sestavlja zasedbo Nula Kelvina?

Če pogledamo ploščo, nas je pet. Klemen Kotar (bas, znan jazzist), Ana Maria Mitič (trenutno na porodniškem dopustu), potem sta tu še brata Miha in Gašper Kržmanc (kitarist in bobnar) in moja malenkost, Marko Boh.

Vsi člani zasedbe ste uveljavljeni izvajalci in avtorji, titole gor ali dol, kako pogosto pa se vozite s taksijem?

Jaz osebno kar pogosto. Po Ljubljani se kar splača, posebno, če človek kaj spije. Drugače pa so taksisti zelo trpeči ljudje. Vsi se pritožujejo, da to ni lahek posel.

Če si človek pogleda videospot za pesem Taksi, postane jasno, zakaj je tako, zakaj se pritožujejo ...

Točno tako.

Je pa res, da ob poslušanju pesmi hitro ugotovimo, da gre za besedno igro "tak-si-kakršen-si. Glavni lik v zgodbi je vse prej kot dobričina, kot pojete, bi župnika kap ob njegovi spovedi. Koga ste imeli v mislih?

Če se spomnite tistega filma, ko je bil Roberto Benigni taksist, pa se je župniku izpovedoval ... (smeh) Dejansko lastniki taksijev morajo dosti prenesti, kajne? Kar se pa tiče prispodobe tega človeka ... v bistvu vsi smo pod kožo krvavi. To je lahko en tipičen slovenski moški.

Čigava je kitara, ki se pojavi v spotu?

Kitara je last mojega sina Voranca Boha alias Blaža iz Neke ljubezni. Zdaj, ko se je zastrupil, sem vzel njegovo kitaro (smeh). To bodo razumeli poslušalci, ki so gledali serijo.

Lani ste izdali četrti album "Kdo za vraga so Nula Kelvina", v recenziji so vas poimenovali jezični doktorji. Kako vam ustreza tako poimenovanje. Ali je to povezano z vašim poklicem?

Drži, precej govorim, včasih sem kot en stand-up. Sicer pa nisem ravno zadovoljen. Mislim, da jezični doktor pomeni, da nisi zares doktor, ampak da se toliko hvališ, da toliko blebetaš. Pravi doktorji po navadi niso jezični. Izjema so pravniki, ker več ko povejo, več zaračunajo (smeh).

Kako pogosto se vračate v Novo mesto?

Zadnje čase, ko je oče starejši in bi želel z njim biti čim bolj pogosto, kar pogosto. Drugače sem bolj ljubljanska srajca. Sem pa tudi na Primorskem, ker je moja žena avtohtona Koprčanka!

Kaj pa sodelovanje z Evo Hren, ste še aktivni?

Z Evo Hren sem sodeloval v skupini Sladcore. Ona ima zdaj otroke, živi družinsko življenje. Tako da občasno kakšen komad še napišem zanjo. Ko sem začel z Nula Kelvina, sem napisal pesem Možgani na paši. To pesem bi morala peti ženska, ker je napisano v ženski štimi in z ženskimi zaimki. To, da sem jaz pel kot moški, je ena taka posebnost tega komada. Zapela jo je tudi Aleksandra Ilijevski (Pliš), ko smo naredili gledališko predstavo, ki smo jo izvedli tudi v Kopru.

Kako kaže kaj z novim studijskim izdelkom?

Bomo videli, ta kvartet se mogoče spet spremenil v trio, ker nove komade vadimo v triu, ampak to je še vse odprto. Imamo pa že nove skladbe. Mogoče bom kar izdal ime nove plošče: Ni vse zato, kar se sveti.

Samoironija, sarkazem, občasno tudi provokacija – brez tega v vaših besedilih ne gre. Zakaj?

Mogoče tega malo primanjkuje na slovenski sceni. Ljubezen ni vedno pozitiven igralec v nekem razmerju. In to radi ironično obrnemo na hec. Skupaj smo se odločili, da raje špikamo kot božamo. Verjamem, da imajo poslušalci že v službi dosti stresa in se jim ne da tudi popoldne, ko si prižgejo radio, poslušati cinizmov. Ampak ne morem iz svoje kože ...


Zadnji prispevki