Trenutno se predvaja:
28. november 2019 ob 11:09 Glasba

Z violončelom lahko pobegne v drugi svet

Violončelistka Kristina Tominec je dijakinja drugega letnika Gimnazije Koper, kjer se je odločila za vzporedno izobraževanje, saj jo poleg glasbe zanima še marsikaj.
Foto: Radio Koper/Lea Hedžet
Foto: Radio Koper/Lea Hedžet

V rubriki Primorski glasbeni talenti, ki je na sporedu vsak četrtek ob 20,00, predstavljamo najboljše mlade primorske glasbenike, ki dosegajo opazne uspehe doma in na tujem. Gostja tokratne istoimenske rubrike bo 16-letna violončelistka Kristina Tominec.

Ob pogovoru z nocojšnjo gostjo boste lahko prisluhnili njeni izvedbi Saint Saensovega Allegra iz Koncerta v a-molu ob klavirski spremljavi Nene Rion, poleg tega pa še izvedbam treh prav tako uspešnih mlajših učencev iz razreda prof. Hajdina na podružničnih šolah GŠ Koper v Piranu in Izoli: 12-letne Lie Calcina, dobitnice zlatega violinskega ključa, letošnje prvonagrajenke mednarodnega tekmovanja Giovani talenti v Gorici, kjer so ji dodelili še posebno nagrado grofa Coroninija in kot najperspektivnejši tekmovalki tudi recital v Goriški koncertni sezoni, 13-letnega Tineta Ivančiča, dobitnika več zlatih priznanj in prvih nagrad na tekmovanjih, kjer vselej očara žirije s svojo izjemno širino in z zrelimi interpretacijami, ter Neže Ivančič, ki prav tako posega po najvišjih mestih na tekmovanjih doma in v tujini, s svojimi sproščenimi nastopi pa vselej pritegne pozornost občinstva. V našem studiu Hendrix so vsi trije zaigrali ob spremljavi pianistke Selme Chicco Hajdin.

Prihaja iz Zadloga pri Črnem Vrhu nad Idrijo, od koder se je kot osnovnošolka vozila na glasbeno šolo v 23 kilometrov oddaljeno Ajdovščino. Svoje znanje je izpopolnjevala še na poletnih akademijah prof. Hajdina v Izoli, od koder jo je pot vodila tudi na umetniško gimnazijo in izjemnim tekmovalnim uspehom naproti: na 1. Mednarodnem tekmovanju Giovani talenti v Gorici je prejela prvo nagrado in polnih 100 točk.

Kristina Tominec se je z glasbo srečala že v družini, mama je glasbeno izobražena, teta (Jerica Rudolf) pa poučuje solo petje na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini, kjer je tudi Kristina vzljubila violončelo v razredu prof. Tine Rejc. Že kot otrok se je rada ukvarjala z različnimi stvarmi: zelo rada je risala, včasih celo po ves dan, brala, hodila v naravo, zelo so jo zanimale živali ... In tako je zrasla v vsestransko brhko mladenko visoke rasti in vitke postave, ki pri svojih šestnajstih preseneča z odprtimi očmi in odločnim pogledom. Tudi govori odločno, tekoče in zbrano.

Njen pogled na svet je zelo širok, zvok njenega violončela pa žameten. Oba razkrivata izjemno zrelost mladega dekleta, ki ima pred sabo še nešteto poti. Ni se še odločila, ali se bo v življenju stalno ukvarjala z violončelom ali bo raje izbrala medicino ali biologijo ali jezike.

Zato si je izbrala najnapornejšo srednješolsko pot vzporednega glasbenega izobraževanja, kar pomeni, da mora opravljati kar dva srednješolska programa hkrati: splošnega in glasbenega. Na obeh se želi čim več naučiti, zato mora biti zelo organizirana, predvsem pa si mora skrbno razporejati čas in usklajevati vse obveznosti. Prostega časa skorajda ni, zato ji (čeprav gre za trdo delo), največjo sprostitev predstavlja prav vadenje violončela, ki ji pomeni nekakšen pobeg v "drugi svet". Tako je kljub napornemu življenju in divjemu tempu z odliko opravila prvi letnik obeh smeri.

Zaveda pa se, da bo, če bo hotela iti še na kakšno tekmovanje iz violončela, morala splošne predmete pustiti na stranskem tiru. A zaenkrat ji še vse teče gladko. Tudi to, da je morala zapustiti domači kraj, je ne obremenjuje preveč, za življenje v dijaškem domu se je odločila zavestno, z jasnim ciljem. Z družino je še vedno zelo povezana, hkrati pa je tu našla drugo družino "umetnikov, ki smo med seboj zelo povezani, se razumemo in drug drugega dobro prenašamo … vsi imamo iste križe in težave."

O svojih načrtih in vizijah pa Kristina pravi, da se vidi tako v medicini ali biologiji (ki ju je vzljubila na osnovnošolskih tekmovanjih) kot ob violončelu, katerega nove poti ji zarisuje prof. Antonije Hajdin. Za zdaj se bo poskušala razvijati v vse smeri, če ne bo šlo, bo pač izbrala eno samo. In če bo izbrala glasbo, bi si želela igrati pri Dunajskih filharmonikih, saj se zaveda, da je solistična kariera na violončelu res težka. Njen profesor, ki je v zadnjem letu kar s celim svojim razredom zabeležil številne pomembne uspehe, saj so se med zmagovalce različnih tekmovanj zapisali še trije njegovi učenci, pa je prepričan, da ji bodo "… vrata v številne visokošolske ustanove odprta in da bo imela tudi na trgu dela veliko možnosti."

Lea Hedžet


Zadnji prispevki