Trenutno se predvaja:
8. april 2021 ob 07:00 Kotiček za jeziček

Zakaj nas vejica pred glavnim stavkom bega?

Navajeni smo, da vejice postavljamo pred veznike, torej pred "ki, ko, da, če" itd., danes pa bomo odgovorili na vprašanje, ali tudi v povedi, ki ima veznik že na začetku, zapišemo vejico ali ne. Zakaj se pri tem tako pogosto zmedemo?
Foto: Radio Koper
Foto: Radio Koper

Vejico med nadrednim in odvisnim stavkom postavimo ne glede na to, ali je nadredni stavek pred odvisnim, za njim ali pa ga obdaja. Najbolj smo navajeni na povedi, kjer odvisni stavek z veznikom stoji za glavnim, npr.: "Največja sreča za človeka je [vejica], če je zdrav." Tu vejico narekuje že veznik če, ki uvaja odvisnik in je najbrž lažje razumljivo, da se stavka v povedi loči, že zaradi tako pogosto slišane rime, da "pred ki, ko, ker, da in če" vejica skače.

Pravilno pa je tudi, če odvisni stavek postavimo pred glavni stavek in zapišemo takole: "Če je zdrav [vejica], je to za človeka največja sreča." Ali: "Če to ne bo mogoče [vejica], bom seveda prišla jutri." Pravilno je tudi obrnjeno: "Seveda bom prišla jutri [vejica], če drugače ne bo mogoče."

Ne glede na položaj veznika v stavku lahko torej sklenemo, da je vejico treba pisati, da ločimo odvisni stavek od glavnega. Še nekaj takih primerov:

Če te ne bo doma [vejica], se ne bom ustavila. Ne bom se ustavila [vejica], če te ne bo doma.

Če nisi prepričan [vejica], raje pojdi. Raje pojdi [vejica], če nisi prepričan.

Odvisnike lažje opazimo, ko imamo zaporedje: glavni stavek, vejica, (veznik), odvisni stavek. Kadar smo v dvomu, je najbolje, da poved skušamo obrniti, torej zamenjamo vrstni red stavkov, tako se hitro prepričamo, ali je vejica obvezna ali ne.


Tokratno besedilo je pod mentorstvom dr. Vladke Tucovič Sturman z Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru pripravila Eva Sluga, študentka študijskega programa Slovenistika.

Jezikovna vprašanja lahko pošljete na e-naslov: slovenistika@fhs.upr.si.


Zadnji prispevki