Trenutno se predvaja:
29. oktober 2019 ob 16:22 Kultura

»Marsikaj, kar dobim v roke, se mi ne zdi vredno prevajanja.«

Breda Biščak je ena od letošnjih prejemnic Sovretove nagrade za vrhunske književne prevode.
Intervju z Bredo Biščak, prejemnico nagrade za vrhunske književne prevode.

Letošnji prejemnici Sovretove nagrade sta prevajalki Breda Biščak in Tatjana Jamnik: Breda Biščak je nagrado prejela za prevod dela Johna Williamsa Avgust, Tatjana Jamnik pa za prevod knjige Jana Nemca Zgodovina svetlobe: roman o fotografu Františku Drtikolu.

Letošnji prejemnici Sovretove nagrade, prevajalki Breda Biščak in Tatjana Jamnik. Foto: Osebni arhiv

Breda Biščak, ki je bila nekoč zaposlena na Radiu Koper, bralci poznajo kot plodovito prevajalko leposlovnih in družboslovnih del, spisanih v angleškem jeziku. Med "njene" avtorje spadajo velika imena, kot so Virginia Woolf, Vladimir Nabokov ali Hanif Kureishi, v zadnjih letih pa se jim je pridružil še ameriški pisatelj John Williams (1922–1994) – leta 2015 z odmevnim romanom Stoner in leta 2018 s svojim najuspešnejšim romanom Avgust. Delo je v izvirniku Augustus izšlo leta 1971, v slovenščini pa lani pri Mladinski knjigi.

Zgodba govori o rimskem cesarju Gaju Juliju Cezarju Oktavijanu, ki je imel nadimek August.

Več nam je povedala kar nagrajenka.

"To je bil prvi rimski cesar, vladar, ki je živel v času, ko se je na drugem koncu sveta začelo pojavljati krščanstvo. Bil je cesarjev pranečak in on ga je, pred njegovo smrtjo, izbral za svojega naslednika. Ta rodbina je imela namreč težave z moškimi potomci, ki so takrat edini nekaj šteli. Po cesarjevi smrti, oziroma umoru, se začne razprava o tem, ali je on veljaven naslednik ali ne. To je pomemben začetek, ker si Gaj Oktavijan zada nalogo, da mora maščevati stričevo smrt. V nadaljevanju enkrat paktira z enimi drugič z drugimi, nato pa postane tudi prvi rimski cesar.

Prvi del je razdeljen na tri dele oziroma tri knjige, je zelo političen, zelo napet, dramaturgija je izvrstna. Zelo težko je po eni strani knjigo odložiti, po drugi strani pa je tudi težko brati, ker govori kopica likov, poleg tega avtor menja časovne perspektive. Enkrat pripoveduje z vidika leta 13 p.n.š., enkrat pa leta 22 našega štetja. Bralec mora kar malo razmišljati vendar je to tisto, kar dela knjigo izvrstno.

Katere knjige so dobre in se jih splača prevesti? Na trgu vlada strašna komercializacija in marsikdaj dobim od urednikov knjige, ki se v Veliki Britaniji in v ZDA izšle z velikim slavospevom. Ampak ko to preberem, se mi res ne zdi vredno prevajanja.

— Breda Biščak

V drugem delu prikaže »ženski svet« kako so morale ženske, ki so bile v bližini političnih veljakov, podrejati svoja življenja njihovi karieri. V ospredju sta zlasti Livija, dolgoletna Augustova žena, njegova hčerka Julija ter njegova sestra Oktavija. Julija je tista, ki se temu svetu najbolj upre in zato plača veliko ceno.

Čisto na koncu spregovori še umirajoči cesar sam, zaradi česar dobimo spet novo perspektivo na vse to, kar se je dogajalo in o čemer so prej govorili drugi. Roman je resnično mojstrski.

Prevod je jezikovno v splošnem gladek in lahkotno tekoč, tako da brez primerjave z izvirnikom niti ne zaslutimo, kakšne miselne akrobacije se skrivajo v slovenskih stavkih, so zapisali pri Društvu slovenskih književnih prevajalcev, ki nagrado podeljuje. Celotnemu klepetu z Bredo Biščak lahko prisluhnete v pogovoru z Nevo Zajc.


Zadnji prispevki