Trenutno se predvaja:
Radijska kronika - na današnji dan:

17. november: Na današnji dan leta 1880 se je v Senožečah rodil Rudolf Cvetko, prvi Slovenec, ki je prejel olimpijsko medaljo

Senožeče
V Senožečah (na fotografiji) se je rodil prvi Slovenec, ki je prejel olimpijsko medaljo. Foto: MMC RTV SLO/MMC
false

Foto: Rudolf Cvetko, Vir: Wikipedia

Danes se spominjamo prvega Slovenca, ki je prejel olimpijsko medaljo. Oficir in sabljač Rudolf Cvetko se je rodil na današnji dan leta 1880 v Senožečah. Na olimpijskih igrah v Stockholmu se je leta 1912 moral zadovoljiti s srebrnim odličjem, česar se je leta 1975 tako spominjal:

V Firencah je na današnji dan leta 1494 umrl renesančni humanist, filozof, teolog in kabalist Giovanni Pico della Mirandola. Triindvajsetleten je poskusil organizirati veliki zbor filozofov in teologov, da bi se dogovorili o religiozni spravi. Pripravil je 900 filozofskih in humanističnih tez, nekakšen manifest učenosti, spoznavanja in ustvarjanja v obdobju renesanse.

V milanski Scali so na današnji dan leta 1839 krstno uprizorili prvo opero Giuseppa Verdija, opero Oberto, Conte di San Bonifacio. Muzikologi domnevajo, da je skladatelj uporabil glasbo za opero, napisano že tri leta prej na libreto Rochester o Lord Hamilton, ki jo je avtor predelal tudi v simfonijo.

Leta 1869 so slovesno odprli Sueški prekop. Načrte zanj je izdelal Alois Negrelli, gradili pa so ga celih deset let pod vodstvom Francoza Ferdinanda Lessepsa. Pri gradnji Sueškega prekopa je umrlo okoli 20.000 ljudi. Prekop je dolg skoraj 163 kilometrov, globok pa 20 metrov. Morsko pot med Londonom in Mumbajem skrajša za skoraj 8.000 kilometrov.

"Samostan na Sv. Gori je pogorel in cerkev je razrušena. V goriški cerkvi sv. Antona je letalska bomba udarila skozi streho. Oba kolodvora je artiljerija razstrelila na rešeto," tako je na današnji dan leta 1915 posledice italijanskega obstreljevanja Gorice opisala tržaška Edinost.

"Julijska krajina je geografsko, etnično in ekonomsko ter po volji svojega prebivalstva sestavni del Jugoslavije," tako je na današnji dan leta 1945 zapisal sobotni Primorski dnevnik ob obisku delegacije angleških parlamentarcev in novinarjev v Trstu.

Na današnji dan leta 1985 je umrl slikar August Černigoj. Leta 1924 je imel v Ljubljani prvo konstruktivistično razstavo. Sodeloval je pri ustanovitvi Novega odra in revije Tank. Vesna Čehovin je ohranila posnetek z odprtja Černigojeve razstave in kasnejše stalne zbirke v Lipici: Milko Bambič pa je na otvoritveni slovesnosti takole razkril pomembno plat svojega velikega prijatelja:

V Metliki pa so na današnji dan leta 1969 slovesno proslavili 25-letnico ustanovitve garibaldinske brigade Fontanot. Član političnega oddelka brigade Vladimir Kenda je tedaj takole obudil spomine na njeno ustanovitev:

V Tolminu je na današnji dan leta 1985 umrla ljudska pesnica Terezina Skočir. Končala je obrtno šiviljsko šolo in prvo pesem napisala ob stoletnici smrti Simona Gregorčiča. Prvič jo je recitirala njena hči na partizanskem mitingu v Čadrgu. V našem arhivu hranimo avtoričino recitacijo iz leta 1975:

Na današnji dan leta 1925 se je v Schenecdayju v ameriški zvezni državi New York rodil dirigent sir Charles Mackerras. Po drugi svetovni vojni je v Pragi študiral pri dirigentu Vaclavu Talichu. Zatem je v Londonu delal kot dirigent opernega orkestra in orkestra BBC-ja.

Leta 2000 je plaz v Logu pod Mangartom zasul sedem ljudi. Poškodoval je 23 stanovanjskih in gospodarskih objektov, porušil dva mostova, uničil več cestnih odsekov in elektrarno.

Jeffrey Scott Buckley se je rodil v Kaliforniji 17. novembra 1966 kot sin edinec folkpevca Tima Buckleyja. Mati Mary Guibert je bila panamsko-grško-francoskega rodu, oče irskega. Ko je bilo fantu 11 let, je njegov oče umrl zaradi prevelikega odmerka mamil, v glasbenem duhu pa sta ga vzgajala mati in očim – ona je bila klasična pianistka in čelistka, on pa je Jeffu predstavil Led Zeppeline, Jimija Hendrixa, The Who in Pink Floyde. Pri petih letih je fant že igral na kitaro, pri 12 se je odločil, da postane glasbenik, pri 13 pa dobil svojo prvo kitaro in igral v šolskem džezbendu. Žal je zaradi prezgodnje smrti posnel zgolj en album. Hallelujah, sicer predelava pesmi Leonarda Cohena, pa je bila takojšnji hit, ki je Buckleyja povzdignil med nesmrtne. Revija Time je pesem označila za "eno največjih", Rolling Stone jo je uvrstil na svoj seznam 500 največjih pesmi vseh časov.


Zadnji prispevki