Trenutno se predvaja:
Radijska kronika - na današnji dan:

18. april: Umrl je Albert Einstein

false
Albert Einstein. Foto: Wiki Commons

Jožefinske reforme so močno okrnile položaj cerkve v avstroogrskem cesarstvu, zato je cesar Franc Jožef na današnji dan leta 1850 izpolnil zahteve škofovske konference. Odpravil je razvpiti "placet regii", ki je predpisoval vladarjevo soglasje za razglašanje dopisov cerkvenih predstojnikov.

Armenski hajduki ali fedajini so po kurdskih vdorih in pokolih turške konjenice organizirali samobrambo, na današnji dan leta 1915 so uporniki zasedli mesto Van v vzhodni Anatoliji, kjer so stoletja složno živeli muslimani in Armenci. Armenski rovolucionarni komite je namreč pričakoval prihod ruske armade, ki naj bi omogočila ustanovitev Neneodvisne armenske države. Sledil pa je turški genocid.

V Bandungu so se na današnji dan leta 1955 sestali predstavniki 6-ih afriških in 23-ih azijskih držav, da bi oblikovali cilje skupnega protikolonialnega boja, s čimer so praktično utemeljili gibanje neuvrščenih.

V Londonu je na današnji dan leta 1674 umrl oče demografije, John Graunt. Kot potujoči trgovec je prijateljeval z ekonomistom in filozofom Williamom Pettyjem. Skupaj sta začela analizirati prebivalstvo Londona. Leta 1662 je izdal odmevno knjigo Naravna in politična opazovanja tabel smrtnosti, ki jo je kralj Charles drugi s pridom uporabil pri sprejemanju ukrepov proti širjenju črne kuge.

V Gradišču ob Soči se je na današnji dan leta 1889 rodil slikar Lojze Špacapan. Na Dunaju mu zaradi prve svetovne vojne ni uspelo končati likovne akademije. V Gorici se je približal krogu futuristov, sodeloval je v satiričnem listu Čuk na palci, opremil je več knjig Goriške matice, leta 1928 pa se je preselil v Turin, kjer je ustvarjal do smrti leta 1958, zaradi česar si ga lastijo Italijani. Umetnostni zgodovinar Marko Vuk je v knjigi Umetnost 20. stoletja na Goriškem in v Posočju razkril številne podrobnosti o delu Lojzeta Špacapana.

Danes se spominjamo očeta relativnostne teorije in utemeljitelja sodobne fizike. Na današnji dan leta 1955 je v Princetonu umrl Albert Einstein. Na politehniki v Zürichu je študiral matematiko in fiziko. Kmalu po poroki z matematičarko Milevo Marič iz Novega Sada je Einstein v Zurichu postal izredni profesor, leta 1914 pa direktor Kaiser Wilhelmovega inštituta v Berlinu. Kmalu zatem, ko je postal član pruske akademije znanosti, se je leta 1933, iz protesta proti nacizmu, izselil v Združene države Amerike, kjer je delal na univerzi v Princetonu. Leta 1930 je Albert Einstein tako razmišljal o možnostih radia. Leta 1905 je objavil specialno, čez devet let pa še splošno teorijo relativnosti. Pojasnil je zakon fotoelektričnega efekta s pomočjo kvantne teorije; leta 1921 je prejel Nobelovo nagrado.


Zadnji prispevki