Trenutno se predvaja:
19. april 2021 ob 10:20 Novice

Bo kdaj tudi Piran tako zaščiten kot Benetke?

Letošnjo zimo so v Benetkah prvič uspešno uporabili nov protipoplavni sistem Mose. Pred visoko morsko gladino so se tako rešili kar 20-krat. Kakšna pa bi lahko bila najbolj učinkovita zaščita Pirana pred vse pogostejšimi poplavami?
Prizor poplavljenega Tartinijevega trga v Piranu. Foto: BoBo
Prizor poplavljenega Tartinijevega trga v Piranu. Foto: BoBo

Kot kaže, so v Benetkah prizori sprehajalcev z vodo do kolen le še preteklost. Beneško laguno namreč pred visoko morsko gladino ščitijo kar štiri premične zapornice v skupni dolžini več kot kilometer in pol. Glede na smer vetra in plimo jih lahko dvignejo v celoti ali pa zgolj po delih. Monica Ambrosini, predstavnica upravitelja protipoplavnega zaščitnega sistema, nam je pojasnila, kako sistem deluje: "Iz pregrad s stisnjenim zrakom v pol ure izčrpajo vso vodo. Pregrade so na tečajih, dvignejo se iz vode in ustvarijo zapornico."

Ukrepati je treba vsaj 12 ur pred plimo. Alarm sproži občinski meteorološki center, odločitev za dvig pa upravljalci sistema Mose sprejmejo v dogovoru z županom, prefektom in luško kapitanijo. Benečani so po desetletjih čakanja to zimo lahko končno pozabili na škornje, poudarjata naključna Benečana: "Kot kaže, smo odpravili težave, ki smo jih imeli še lani. Mislim, da je to dobro za mesto. /.../ To pomeni, da ne bo škode, stroški bodo nižji, poleg tega pa bodo lokali lahko odprti tudi ob plimi."

Sistem Mose se trenutno izkazuje kot povsem primerna rešitev za poplavljanje Benetk. Foto: EPA

Pet milijard in petsto tisoč evrov vreden projekt je plod italijanskega znanja in tehnologije. Gradnjo, ki se je začela leta 2003 in še ni zaključena, so spremljale številne afere. Potratno bo tudi vzdrževanje - kar 100 milijonov evrov letno. Zato ne preseneča, da so kritiki še vedno glasni. Stefano Micheletti iz beneškega združenja proti velikim potniškim ladjam. "Izbrali so napačen projekt. Ne bi smeli razmišljati o inženirski rešitvi in zgolj zapreti vstope v pristanišča ter tako laguno zamašiti kot bi bila kopala kad. Laguna je živo okolje."

Ob praznovanju 1600. obletnice ustanovitve mesta na morju, pa prebivalci razmišljajo predvsem o izhodu iz krize, ki se je zanje začela že pred pandemijo, z rekordnimi poplavami novembra 2019.

Tudi Piran potrebuje protipoplavno zaščito

Kakšna bi bila najbolj učinkovita zaščita Pirana pred vse pogostejšimi poplavami, ki jih zaradi podnebnih sprememb prinaša dvigovanje morske gladine? S tem vprašanjem se od lanskega leta ukvarja skupina strokovnjakov z različnih področij, ki jo je ustanovila Direkcija za vode. Pripravljajo projektno nalogo, ki naj bi še ta mesec prinesla tudi protipoplavno strategijo.

Ob visokem plimovanju in jugu se morska gladina dvigne tudi za 30 centimetrov in poplavi tudi zaledne ulice, razmere pojasnjuje Pirančan Dragan Klarica: "Živimo s parom škornjev, drugače je pa to silo vode težko ustaviti. Tisti ljudje, ki so bolj ogroženi, vidim, da so opremljeni tudi s črpalkami. Pomagajo jim gasilci, torej, če pride do vdora vode, jo prečrpavajo."

Morje, ki na Tartinijevem trgu sega skoraj do kolen, zadnja leta tako ni nič več nenavaden prizor. Zato v občini budno spremljajo napovedi ARSA, pojasnjuje piranski podžupan Karlo Radovac: "Do takih situacij je prišlo 20-krat, ko je bilo predvideno dvigovanje morja, plimovanje. Takrat postavimo baražo, protipoplavno zaščito."

Vendar to kmalu ne bo več dovolj. Zato pred, zdaj že vsakoletnim, poplavljanjem mesta iščejo dolgoročno rešitev skupaj z Direkcijo za vode. Rok Velišček: "Cilj je ovrednotiti dvigovanje morske gladine zaradi podnebnih sprememb in določiti neko strategijo, kako se temu zoperstaviti. Projektna naloga naj bi bila pripravljena do aprila."

Ob visoki plimi je Tartinijev trg vedno poplavljen. Foto: Radio Koper/Lea Širok

Na občini so prav tako seznanjeni z idejami nekaterih krajanov. Potopna zapornica ob vstopu v mandrač, protipoplavni zid na Punti in obnova kanalizacije so zajeti v predlogu, ki sta ga inženirja gradbeništva, Stanislav Černe in Vitomir Mavrič, izdelala na pobudo arheologa Mitje Guština. Izračunali so tudi okvirno ceno. "Računamo, da bi z dodatnimi deli poseg vrednotili na okrog 10 milijonov evrov," pojasnjuje Guštin.

Na Fakulteti za pomorstvo in promet pojasnjujejo, da je poplavni val mogoče ublažiti na različne načine. Dekan Peter Vidmar nam je pojasnil, da se to počne tako, "da se v obalni del podvodnega dela namešča lomilce valov."

Zamisli je še več. Najbolj učinkovite in obenem primerne za zaščiteno urbano dediščino nameravajo uresničiti tudi z evropskim denarjem.

Špela Lenardič in Lea Širok


Zadnji prispevki