Trenutno se predvaja:
15. september 2020 ob 06:41 Novice

Dan, ki ga praznuje vsa Primorska

Danes obeležujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini.
Foto: Radio Koper
Foto: Radio Koper

Leta 1947 je v veljavo stopila pariška mirovna pogodba, ki je mejo prestavila nazaj na zahod in večji del Primorske vrnila matičnemu narodu. Prireditev ob prazniku izmenično pripravljajo posamezne primorske občine, letošnja je bila minulo soboto v Ankaranu. Del prireditve so bili odlomki o zgodovini primorskega prostora, o katerih je govoril zgodovinar dr. Borut Klabjan. Z njim smo se pogovarjali o pomenu o pomenu pariške mirovne pogodbe z Italijo.

Petnajstega septembra obeležujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini. Pred 73 leti je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo. Kaj je bila vsebina določil te pogodbe?

"Pariška mirovna pogodba je zaključila diplomatski boj, ki je sledil bojem druge svetovne vojne. To je kontekst, v katerega moramo postaviti tiste okoliščine, iz katerih je Jugoslavija izšla kot zmagovalka, Italija pa je bila v nekem nejasnem statusu sobojevnice zaveznikov. Vsem je bilo jasno, da je Italija ta status dobila iz nekih političnih razlogov. V ozadju je bilo razvidno, da je poraženka. Ta pariška mirovna pogodba je postavila cel kup določb, na katerih je slonel ves povojni evropski sistem. Že takrat so se kazale prvine neke nove vojne, hladne vojne, ki se je začela kazati v času konflikta, ta se je potem dejansko razvil, ko se je po drugi svetovni vojni svet razdelil na dva dela: zahodni in vzhodni. V ta kontekst gre postaviti tudi uveljavitev pariške mirovne pogodbe, ki je bila podpisana 10. februarja 1947 in je nato stopila v veljavo septembra, ko je prišlo do razmejitve in je večji del Primorske postal del Slovenije in Jugoslavije. Del severne Istre je bil državica zase, t. i. Svobodno tržaško ozemlje, ki potem dejansko ni nikoli zaživelo, kajti hladna vojna je tako globoko zarezala v ta prostor, da se je nekaj takega v praksi izkazalo za nemogoče.

Z rapalsko mejo leta 1920 je bilo slovensko prebivalstvo razdeljeno na dva dela. Večji del Primorske je bil s pariško mirovno pogodbo vrnjen matični domovini, a del je ostal v Italiji.

Ne smemo pozabiti, da je ta pogodba odrezala od svojega zaledja mesto Gorica, ki je ostalo v Italiji in ne smemo pozabiti Trsta, ki je kot glavno mesto tega okolja postal državica zase. Šele leta 1954 sta si jo državi razdelili, Italija je prevzela cono A, Jugoslavija pa cono B.

Dr. Borut Klabjan je zaposlen na Inštitutu za zgodovinske študije Znanstveno raziskovalnega središča Koper. Foto: Primorske novice

Ob tem prazniku ste na eni izmed prireditev v minulih letih poudarili, da zgodovina primorskega prostora ni le stvar Primorcev, temveč zaznamuje odnos do narodnega vprašanja vseh Slovencev.

Grem v dve smeri. Ne morem si predstavljati Slovenije, Slovencev, slovenskega naroda kot neke entitete brez tega primorskega prostora, ki daje celotnemu slovenskemu prostoru neko drugo dimenzijo. Drugič, se mi zdi, je to zaznamovalo slovenski prostor, saj se je ogromno Primorcev potem izselilo v druga slovenska mesta, tako da ne moremo slovenske zgodovine obravnavati, ne da bi vključili v vse te odtenke vključili primorsko zgodbo in obratno.

Kako pomemben je bil primorski boj?

Ne moremo mimo tega, da se ta ni začel v času druge svetovne vojne, ampak veliko prej, takoj po prvi svetovni vojni, ko se je slovenskost prepletla z antifašizmom. Celotni proces ni neka linearna zgodba, ta boj ima različne odtenke, pričel se je že v 20. letih, se nadaljeval do druge svetovne vojne in dlje. Že res, da se po drugi svetovni vojni boji, vojaške operacije zaključijo, a vojne ne moremo pojmovati kot nekaj, kar prižgemo ali ugasnemo.

Tjaša Lotrič


Zadnji prispevki