Trenutno se predvaja:
15. april 2021 ob 13:24 Novice

Ljudi skrbi, da epidemije ne bo še tako kmalu konec

Z raziskavo #Novanormalnost v družbi Valicon spremljajo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v epidemičnih razmerah. Prvo spletno anketo so opravili marca lani pred uradno razglasitvijo epidemije.
V času epidemije so postale maske naš dnevni spremljevalec. Foto: EPA
V času epidemije so postale maske naš dnevni spremljevalec. Foto: EPA

Z direktorjem Valicona, Andražem Zorkom, se je pogovarjala Tjaša Škamperle.


Na naše dojemanje razmer vpliva tudi to, kako blizu ali daleč je virus. Na začetku epidemije so le redki poznali koga, ki je bil okužen, danes je povsem drugače. Sploh še postavljate to vprašanje?

Po enem letu smo vprašalnik res osvežili tudi zaradi tega vprašanja. Zdaj je delež tistih, ki imajo izkušnjo z virusom, bistveno večji. Zdaj sprašujemo bolj podrobno: ali je nekdo že bil okužen? Odstotki odgovorov a) potrjeno, b) zagotovo, a brez testa, ali pa c) zelo verjetno, se zelo ujemajo s podatki Sledilnika za covid -19. V zadnji meritvi iz začetka aprila je dobrih 11 odstotkov vprašanih odgovorilo, da so imeli ali imajo potrjeno okužbo, še 7 odstotkov, da so zagotovo bili okuženi. Pri slednjih gre verjetno za družinske člane potrjenih okuženih, ki pa niso šli na test. Potem pa je še dobrih devet odstotkov takšnih, ki menijo, da so zelo verjetno bili okuženi. In če združimo, ocenjujemo, da je v starostni skupini od 18 do 75 let bilo okuženih že 400 tisoč prebivalcev.

Pogosto slišimo, da so postali ljudje utrujeni od epidemije, naveličani stalno spreminjajočih se ukrepov. Kako osebno doživljajo situacijo tisti, ki jih spletno anketirate?

Na žalost moram potrditi, da vedno slabše. V zadnji meritvi takoj po začetku zadnjega zaprtja smo izmerili enega najslabših rezultatov doslej. Gre za vprašanje, s katerim sprašujemo po osebnem doživljanju situacije. Možnih je šest odgovorov: trije pozitivni, trije negativni. Razmerje od sredine oktobra vztraja pri 2 :1 v prid negativnim odgovorom. Še vedno smo na 66 odstotkih takih, ki izberejo enega od treh negativnih. Polovica jih meni, da je situacija neprijetno utrujajoča. Odgovor, da je situacija kritična in na trenutke kaotična, je v zadnji meritvi izbralo 13 odstotkov, v predzadnji meritvi osem. Za najbolj skrajen negativen odgovor, da je situacija brezupna, se je odločilo pet odstotkov vprašanih. Ta odgovor se v začetku epidemije lani sploh ni pojavil.

Foto: Valicon

Ali to dojemanje valovi gor in dol, na boljše in na slabše, tako, kot valovi epidemija?

Ja, to dobro prikaže graf odgovorov, ko jih seštejemo - od negativnih do pozitivnih. Najbolj ugodna krivulja je bila lani v začetku junija, ko ni bilo okužb in je bila epidemija prej tudi preklicana. Najslabši rezultat pa je dal zadnji vikend in še prej okoli božičnih praznikov in prvega novembra. To so počitniški vikendi, ko ljudje še toliko bolj občutijo omejitve, ko bi kam odpotovali, pa ne morejo. Takrat pridejo negativna občutja še bolj do izraza.

Naraščajoč je delež tistih, ki ocenjujejo ukrepe in prepovedi kot prestroge. Čeprav menijo, da gre na slabše, se jim zdijo ukrepi prestrogi.

Če ljudje ocenjujejo, da gredo razmere s širjenjem virusa na slabše in po drugi strani ukrepe ocenjujejo kot prestroge, to med vrsticami pomeni, da jih ocenjujejo kot neučinkovite. Zanimivo pa je, da populacija pred vsakim valom veliko prej kliče po ukrepih, ki bi zamejili širjenje. Potem pa veliko prej tudi kliče po tem, da bi jih morali odpraviti, omiliti. Zgleda, kot bi vlada delovala s faznim zamikom, glede na to, kaj javnost občuti.

Foto: Valicon

Preverjate tudi namero prebivalcev za cepljenje.

S tem smo začeli sredi novembra, ko je bilo prvo cepivo odobreno v EU. Takrat bi se zagotovo cepilo 44 odstotkov vprašanih, 56 % pa raje ne. Ta namera se je postopoma dvigovala. V januarju je bilo 50:50, in nato še več, dokler se ni pojavila zagata s cepivom AstraZenece, ko se je nekoliko zmanjšala. A se je nato spet dvignila. Zdaj smo pri tem, da bi se cepilo 58 odstotkov vprašanih. Petina pa je takšnih, ki pravijo, da se zagotovo ne bodo. Ko smo začeli novembra, jih je bilo 26 odstotkov.

Vas je katera od ugotovitev v tej enoletni raziskavi presenetila, vam dala misliti? Bi se zaradi nje moral zamisliti kdo drug?

Sam sem po naravi realist, zato si nisem delal utvar, da bo epidemije kmalu konec. Večina pa je pričakovala, da bo hitro minila. Smo le v družbi hitrih in instant dobrin. Šele letos v začetku leta je počasi prevladalo spoznanje, da temu ni tako. Tudi v odgovorih zdaj veje razočaranje. Pri vprašanju, kaj vas skrbi v zvezi z epidemijo, sta v porastu odgovora 'Bojim se, da tega ne bo kmalu konec' in 'Bojim se, da tega ne bo nikoli konec'.

Vprašanja v spletni anketi prilagajate. Že sprašujete o poletnih dopustih?

Prav v anketi, ki bo ta vikend, bomo to spraševali. Pripravili smo regionalno usklajen modul glede turizma. Preverili bomo oceno tveganja za širjenje virusa glede na storitve, počitniške, gostinske ... Zanimalo nas bo, čemu bi se ognili in kaj sprejemajo kot manj tvegano, kar pomeni, da bi lahko uporabljali. Sam pa menim, da bomo počitnikovali približno tako kot lani. Da bomo lahko počitnikovali, ob upoštevanju vsega, na kar smo se v tej novi normalnosti navadili glede ukrepov, higiene. Teh navad smo se navzeli in del populacije si bo brez njih težko predstavljal življenje tudi ko bo vsega tega konec.

Tjaša Škamperle

Raziskava #Novanormlanost ima reprezentativen vzorec N:500 18-75 let. Izvajajo jo na 14 dni.

Zadnji prispevki