Trenutno se predvaja:
23. september 2019 ob 12:25 Novice

Nagrajene Zgodbe kostanjevih gozdov poklon Benečiji

Na festivalu slovenskega filma je slavil film Gregorja Božiča Zgodbe iz kostanjevih gozdov, ki je odnesel kar 10 vesen. Prepričal je tako žirijo kot občinstvo. Dve »vesni« sta šli tudi slovenskima avtorjema iz Trsta.
Radio Koper
Na festivalu se je v raznolikem izboru pojavilo veliko primorskih avtorjev. Foto: Radio Koper/Ivana Zajc

Slovenskemu filmu gre dobro, je splošno mnenje, ki mu pritrjuje tudi letošnja žirija. Rok Biček je v njenem imenu na podelitvi dejal celo, da je slovenski film na prelomnici, da pomenijo dobri rezultati tudi večji finančni odziv države. To in letošnjo bero je za nas pokomentiral tako:

"Gre za preboj. Mlada generacija prevzema štafeto. Nujno se mi zdi, da odločevalci v politiki podprejo. Škoda bi bila, da se še ena generacija talentiranih ustvarjalcev izgubi zato, ker je financiranje slovenskega filma neurejeno."

Kot je na podelitvi dejal Biček, je pomemben tudi premik estetskih meja, in dejstvo, da se naš film osvobaja kompleksa majhne kinematografije. Vse omenjeno in vrhunsko kakovost je žirija videla v zmagovalcu festivala, ki je pobral še devet drugih vesen, od režije, glavne moške vloge, fotografije, scene in kostumov, montaže, zvoka in glasbe ter maske. In dobil je tudi nagrado publike. Režiser Gregor Božič je povedal, da so najbolj veseli, da je film dobro sprejela prav publika, pa tudi, da so z njim vzbudili pozornost do lepih, a pozabljenih beneških krajev. O tem je povedal:

"Prav je, da se pozabljenih krajev spomnimo. Zato hvala Benečanom, ki so največ dodali, da je film lep, avtentičen, s čustvi, ki so jih prepoznali tudi gledalci."

V filmu spoznamo dva arhetipska lika, skopuškega mizarja Marja in kostanjerko Marto. Med njima se splete nenavadna pravljična vez, o čemer Božič pravi:

"To je bila premisa filma. Da se ta dva lika srečata po nekem naključju, dve različni generaciji in perspektivi na svet. Obe ujeti v ta prostor, ki v tistem trenutku ni bil preveč prijazen do življenja. Zdelo se nam je, da bila lahko bila lepa parabola o pozabljenih ljudeh, ki živijo v krajih, ki nimajo istih možnosti, kot bi jih imeli nekje drugje."

Za poklon Benečiji ste izbrali okvir pravljice. Dogajanje niha med realizmom in stopi v nerazložljivo magijo. Zakaj pravljica?

"Benečija je bogata s pravljicami, to je ena od stvari, ki so se najbolj ohranile. Zdelo se nam je, da če delamo atmosfero tega prostora, jo lahko najboljše povemo preko pravljice."

Poleg tega pa še jezik filma, ki je jezik prostora.

"V Benečiji je zelo dragocen njihov dialekt, trudili smo se da, ko so nastopali ljudje iz Benečije, so govorili v Beneščini. Verjamem, da to da filmu karakter."

Omeniti velja še eno pomembno vesno, ki jo je za scenarij za film Igor in Rosa dobila tržaška Slovenka Katja Colja. O filmu je dejala:

"V filmu je ogromno mej, ne le med Italijo in Slovenijo, tudi med slovensko in italijansko besedo. V filmu je moj Trst, v njem sem sama, so moje korenine."

V ta primorski šopek dodajmo še film Martina Turka Dober dan za delo, ki si je prislužil vesno za posebne dosežke. Vseh filmov v tekmovalnem programu je bilo 57, v Portorožu pa so na dveh prizoriščih zavrteli kar 126 filmov različnih dolžin in žanrov.

Neva Zajc, Ivana Zajc


Zadnji prispevki