Trenutno se predvaja:
14. september 2019 ob 17:59 Novice

"Naj živi svobodna Primorska, naj živi samostojna Slovenija!"

Z osrednjo prireditvijo, ki jo pripravljajo primorske borčevske in veteranske organizacije v sodelovanju s primorskimi občinami, so se v Ajdovščini spomnili vrnitve Primorske k matični domovini.
Televizija Slovenija
Televizija Slovenija
Televizija Slovenija

Televizija Slovenija

Slavnostni govornik je bil predsednik vlade Marjan Šarec. Zbrane je nagovoril tudi ajdovski župan Tadej Beočanin in zaželel: "Naj živi svobodna Primorska, naj živi samostojna Slovenija!" Predsednik ZZB-ja za vrednote NOB-ja Ajdovščina - Vipava Božo Novak je spomnil na partizanski boj med 2. svetovno vojno ter možnost, da bi se leta 1947 meja postavila tudi drugače, veliko bolj v škodo Primorske in Slovenije.

Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik države Borut Pahor, predsednik DZ-ja Dejan Židan in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar.

Tamkajšnja občina je programski del pripravila skupaj z lokalnimi veteranskimi in domoljubnimi organizacijami. Prireditev je potekala za obzidjem kamnitega grajskega vrta, ki je nudil kuliso 150 nastopajočim glasbenikom, pevcem in plesalcem, katerim se je ob zaključku pridružilo še 300 osnovnošolcev. Režiser prireditve je bil domačin Peter Avbar, ki je idejo za vsebinsko zasnovo programa črpal iz rockovske pesmi glasbene skupine Siddharta oziroma njihovih verzov - Iz novih sanj se rodi novi svet, kjer za dobro ljudi se meja ne gradi. »Verzi predstavljajo vtise, zgodbe spomine - tragične in hudomušne, na to mejo, ki nas je Primorce zaznamovala od začetka 20. stoletja do danes. Vključil sem zanimive zgodbe beguncev, ki na enak način doživljajo to, kar so naši predniki doživljali takrat.«

Ekipa, ki je pripravila proslavo je mlajše generacije. Pri vsebini so se bolj kot na zgodovinska dejstva oprli na ljudi, ki živijo na obeh straneh meje- od Benečije, Krasa, Posočja, pa vse do Istre, je povedala koordinatorka prireditve Sanda Hain: »Niso obremenjeni z ideologijo iz preteklosti zato je bilo sporočilo, ki so ga posredovali obiskovalcem malo drugačno kot doslej, kar govori tudi slogan naše proslave.«

Kako čutijo Primorci današnji praznik, predvsem mladi? Režiser predstave Peter Avbar in novogoriška gimnazijka Žana Kokot:

"Ne vem, če ga sploh nosijo, ker ga v resnici sploh ne poznajo. Imel sem izkušnjo ko smo začeli govoriti o zgodbi naših prednikov, ki so ostali brez svoje identitete, ki so jim jo praktično vzeli, šele potem se jih je zadeva dotaknila."

"Mladi smo še kar ponosni, da smo Primorci. Všeč nam je naš pogovorni jezik. Na ta račun imamo zafrkancije. Zavedam pa se, da je praznik v manjšem številu prisoten. Včasih ga omenimo pri zgodovini, ma še to se ne zgodi pri vseh profesorjih. Po mojem mnenju bi se ga moralo večkrat omeniti."

Prireditev ob 15. septembru, državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini, ki ni dela prost dan, izmenično pripravljajo posamezne primorske občine, saj je državna proslava organizirana le vsakih pet let.

Praznik je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Mirovna pogodba je sicer pod Italijo umestila Benečijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino. Tako je zunaj slovenskih meja, v Italiji, ostalo še 140.000 Slovencev.

Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.

Nataša Uršič, A.Š., B. R., A. S.


Zadnji prispevki