Trenutno se predvaja:
13. januar 2021 ob 12:51 Novice

Negativne posledice podnebnih sprememb vidne tudi v slovenskem morju

Posredni in neposredni vplivi podnebnih sprememb so vse bolj prisotni tudi v slovenskem morju, poudarja dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo.
Morska biološka postaja Foto: Radio Koper/Lea Širok
Morska biološka postaja Foto: Radio Koper/Lea Širok

Morski biologi redno spremljajo posledice podnebnih sprememb, zaradi katerih so morja vse toplejša. Višje temperature med drugim prinašajo izrazito prerazporeditev vrst tudi na celotnem Sredozemskem območju. Dr. Lipej je nekaj konkretnih in najbolj perečih težav je predstavil na zoom delavnici, ki sta jo kot slovenska partnerja čezmejnega Ecosmart projekta organizirala Znanstveno-raziskovalno središče in Regionalni razvojni center Koper.

Širjenje tujerodnih vrst in vrst iz južnejših delov, izguba identitete obalnih mokrišč in bledenje koral so najbolj vidni vplivi zaradi vse toplejših morij, ugotavljajo slovenski morski biologi. Čeprav je sredozemska kamena korala pri nas še vedno manj ogrožena, kot drugod v Jadranu, je tudi v slovenskem morju zaznati pojav bledenja. "Prvič so ga opazili leta 2011," pojasnjuje dr. Lovrenc Lipej, ki na Morski biološki postaji vodi skupino za raziskovanje biodiverzitete. Druga pereča težava je tropikalizacija ali širjenje vrst, ki so značilne za južnejša območja. V našem morju se tako pojavljajo novi plenilci, med katerimi je vse bolj pogosta riba skakavka. Lipej pravi: "Ti seveda povzročajo veliko škodo. Na Hrvaškem zelo veliko, v slovenskem morju pa posamezni ribiči poročajo, da se pojavljajo problemi s to ribo."

Med ukrepi Morske biološke postaje je tudi možnost vnovičnega naseljevanja bračiča, cistozire, travnikov pozejdonke, pa tudi kamenih koral. Foto: MMC RTV SLO

Ekološki vpliv in škodo v gospodarstvu povzroča tudi 15 odstotkov od 52 tujerodnih vrst, ki so v slovensko morje v večini primerov prišle preko pomorskega prometa. Na zmanjševanje biodiverzitete že vpliva tudi dvig morske gladine in vse pogostejše prelivanje morja. Strunjanska laguna Stjuža denimo zato izgublja značilnosti polslanega mokrišča, kar povzroča umik za takšno okolje značilnih rastlin in živali. "Kljub vsemu je omenjene vplive še vedno mogoče omiliti," poudarja Lipej. Na Morski biološki postaji imajo že pripravljene ukrepe. Med temi je tudi možnost vnovičnega naseljevanja bračiča, cistozire, travnikov pozejdonke, pa tudi kamenih koral.

Glede leščurjev, ki so jih pred smrtonosnim zajedavcem poskušali rešiti s preselitvijo v Škocjanski zatok, pa Lipej pojasnjuje, da zaradi slabih vremenskih razmer v zadnjem obdobju za enkrat še niso utegnili preveriti, kako je z njimi, medtem ko so v slovenskem morju, podobno kot drugod po Sredozemlju, praktično izginili. Ko se bodo razmere izboljšale, pa jih bodo lahko spet naselili. V akvariju jih denimo uspešno gojijo tudi v Pulju.

Lea Širok


Zadnji prispevki