Trenutno se predvaja:
23. november 2020 ob 08:34 Novice

Plazenje tal v Gradišču nad Prvačino še vedno čaka na rešitev

Prebivalci Gradišča nad Prvačino že vrsto let s strahom in nejevoljo opozarjajo na posledice premikanja tal.
V Gradišču nad Prvačino pričakujejo, da jih bodo končno odrešili težav, ki jim jih že 20 let povzročajo plazovita tla. Foto: Primorske novice
V Gradišču nad Prvačino pričakujejo, da jih bodo končno odrešili težav, ki jim jih že 20 let povzročajo plazovita tla. Foto: Primorske novice

Plaz, ki se je pred dvema desetletjema sprožil v zgornjem delu te vasi na Goriškem, so s pilotno steno zaustavili oziroma umirili, v zadnjih letih pa polzenje tal povzroča velike težave in nevšečnosti v srednjem delu naselja. Razmere so si še enkrat ogledali predstavniki stroke in civilne zaščite.

Na območju s postavljeno 160-metrsko sidrano pilotno steno se je plazenje tal umirilo, zadnja leta pa so premiki sredi Gradišča nad Prvačino, ugotavlja stroka: "S temi periodičnimi meritvami ugotavljamo, da so premiki reda velikosti pol centimetra na leto. A premiki se ne zmanjšujejo. Trend je enak, kot je bil na začetku," pojasnjuje geolog Klemen Sotlar. Po njegovem nevarnost za stanovalce obstaja. Jožica Zelko Majer pa o svoji večdesetletni izkušnji: "Zadeva se premika, vsak dan so večje razpoke. Če bi šli v hišo, je ta katastrofalna, vsak dan poka, tudi ponoči."

Novogoriška Civilna zaščita razmere na tem plazišču vseskozi spremlja, zagotavlja poveljnik Andrej Biaggio: "Razpoke na hišah so predvsem zaradi drugih stvari, kot je na primer slaba gradnja, graditev brez temeljev, zatekanje voda."

Projekti za ureditev kanalizacije so narejeni, kdaj bodo uresničeni, ni znano, dodaja Dalibor Antič iz sveta krajevne skupnosti Gradišče nad Prvačino: "Državna pomoč bi morala biti tukaj, da se to ustrezno sanira. Pa tudi katere druge stvari, od meteornih vod in tako naprej."

Država je za sanacijo tega plazišča v okviru sprejetega prostorskega načrta vložila nekaj več kot milijona evrov, za predvideno ureditev te problematike, vključno s sanacijo poškodovanih stanovanjskih stavb - pa bi potrebovali še 300 tisoč evrov, sporočajo z okoljskega ministrstva.

Valter Pregelj


Zadnji prispevki