Trenutno se predvaja:
23. februar 2020 ob 22:05 Novice

Po pustu pride post

Na pepelnično sredo bodo verniki začeli s 40-dnevnim postom, s čimer naj bi se pripravili na največji krščanski praznik, veliko noč.
Postenje ima lahko potencialne zdravstvene koristi, a prinaša tudi tveganja. Foto: arhiv MMC
Postenje ima lahko potencialne zdravstvene koristi, a prinaša tudi tveganja. Foto: arhiv MMC

Post je čas, ko se nečemu odrečemo. To so lahko meso, sladkarije, kajenje ali kaj drugega. V strogem, znanstvenem pomenu besede, pa post pomeni popolno odrekanje hrani. Dietetiki ob tem opozarjajo na zavajoče informacije, na katere morajo biti pozorni predvsem osebe v ranljivejših skupinah.

Popolno postenje pomeni odsotnost hrane v nekem določenem časovnem obdobju. Takrat običajno ne uživamo ničesar, razen vode, nesladkanega čaja in občasno kave. Različic je ogromno, pravi magistrica dietetike na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem, Karin Novak.

"V kolikor ga predpiše zdravnik (zaradi pregledov ali kakšnega posega), je to seveda upravičeno, saj to poteka pod zdravniškim nadzorom in navadno zelo kratek čas. V kolikor se ga lotevamo sami, pa moramo biti nekoliko bolj pazljivi."

Evolucijsko smo kot vrsta prilagojeni na obdobja z manj hrane, saj je bilo to nekoč pomembno za preživetje, še pojasnjuje sogovornica in opozarja, da raziskav o učinkih posta do zdaj ni bilo veliko.

"Veliko raziskav je bilo narejenih na miših, primanjkujejo pa dolgoročne raziskave na ljudeh. Ravno zato si ne upam dajati nekih absolutnih trditev, bomo videli, kaj bo znanost pokazala v naslednjih letih."

Posebej morajo biti pozorni ljudje s prenizko telesno maso, osebe s kroničnimi obolenji, kot so težave s težave s ščitnico, bolniki z rakom, ljudje z migreno, ženske s problematično menstruacijo.

"Postenje absolutno odsvetujemo tudi otrokom. Poleg vsega kar ste našteli pa bi omenila še športnike, pri katerih postenje vsekakor ne pride v poštev, še posebej pa je potrebno poudariti motnje hranjenja, saj je postenje za take posameznike lahko samo še en moten vzorec prehranjevanja, ki še bolj spodbuja motnjo hranjenja in lahko takih ljudem povzroči veliko škode."

Velikokrat je pri ljudeh prisotno neko prepričanje, da smo »umazani« in se moramo cel čas nečesa »prečistiti«, še ugotavlja Karin Novak:

"A zdravi ljudje imamo jetra in ledvice, ki sama skrbijo za t. i. »čiščenje« telesa, če želimo temu tako reči. Skrbijo torej, da telo deluje, tako kot mora."

Pomagamo jim lahko samo z raznoliko, uravnoteženo prehrano.

Mateja Brežan


Zadnji prispevki