Trenutno se predvaja:
8. marec 2021 ob 08:22 Novice

Pomorščakinje na tovornih ladjah še vedno bolj izjema kot pravilo

Ženske so v ospredju bitke proti pandemiji covida-19. Povsod po svetu izstopajo tudi v gibanjih za socialno pravičnost, podnebne spremembe in enakost. In na vodilnih mestih prinašajo pozitivne rezultate, ob Dnevu žensk znova poudarjajo Združeni narodi.
Detajl naslovnice aktualne knjige Nadje Terčon, Sava in Jolanda. Foto: Radio Koper
Detajl naslovnice aktualne knjige Nadje Terčon, Sava in Jolanda. Foto: Radio Koper

Kljub temu so pri odločanju še vedno zelo slabo zastopane. Voditeljice držav ali vlad ima le 22 držav, med vsemi poslanskimi mesti po svetu pa predstavljajo slabo četrtino. Tudi v nekaterih poklicih, denimo informacijske tehnologije, so še vedno slabše plačane in manj zastopane. Enako je v pomorstvu. So si pa slovenske pomorščakinje pot v ta poklic začele utirati pred 70 leti.

Neverjetno in prezrto zgodbo prvih slovenskih in jugoslovanskih pomorščakinj, Save Kaluža iz Postojne in Jolande Gruden iz Nabrežine je v svojem zadnjem delu - Sava in Jolanda - popisala zgodovinarka Nadja Terčon. V slikovno bogato opremljeni monografiji med drugim izvemo, da sta Sava Kaluža in Jolanda Gruden, nekdanji sošolki pomorske šole, že leta 1951 pripluli v New York na tovorni ladji Hrvatska. In seveda poželi zanimanje očividcev in medijev. Dejstvo je, da sta v šolo in na krov vstopili v času, ko je bila družba na našem ozemlju zelo naklonjena ženskam in tlakovali pot izobraževanju žensk v pomorstvu, a je na krov uspelo priti le peščici. V vseh letih je bilo na Splošni plovbi zaposlenih zgolj 25 pomorščakinj, poudarja Terčonova. O Savi in Jolandi pa dodaja: "Pa vendarle sta dokazali, da je možno tudi v tem, tako močnem in specifičnem, tradicionalno moškem poklicu, delovati in tudi uspeti kot ženska."

Danes denimo »poveljnica ladje« ali »častnica krova« niti ne zveni več tako nenavadno, vendar je pomorščakinj še vedno zelo malo. V svetovnem merilu naj bi predstavljale zgolj dva odstotka od milijona dvesto tisoč pomorščakov. Večina jih dela na ladjah za križarjenje, na tovornih pa le okrog 0,12 odstotka.

Prvo poveljnico ladje smo dobili šele leta 2005. Sicer pa morajo danes tudi pomorščakinje zaposlitev iskati po svetu.

"Veliko več jih je tam, kjer je pomorstvo bolj razvito, vsekakor jih je na hrvaških ladjah. In prav te ženske opozarjajo na težave, na katere so naletele. Se pa zelo dobro organizirajo, organizirale so se recimo tudi v žensko sekcijo sindikata."

Pomorski muzej je delo Nadje Terčon o Savi in Jolandi predstavil tudi v video zapisu, ki je dosegljiv na Youtubu, dopoldan pa bodo o njem govorili na Zoom konferenci, na kateri bosta sodelovali tudi hčeri naših prvih pomorščakinj.

Lea Širok


Zadnji prispevki