Trenutno se predvaja:
13. julij 2020 ob 12:43 Novice

Praznik slovenske skupnosti v Trstu

Predsednika Republike Slovenije in Italije, Borut Pahor in Sergio Mattarella, sta prisostvovala podpisu memoranduma o soglasju glede vrnitve narodnega doma slovenski manjšini in vročila odlikovanje Borisu Pahorju.
100 let požiga Narodnega doma
Pripadniki italijanskih fašističnih in nacionalističnih skupin so 13. julija 1920 napadli in požgali Narodni dom. Še isti dan so se znesli tudi nad 21 drugimi slovenskimi in slovanskimi ustanovami v Trstu.

V Trstu so ob navzočnosti predsednikov Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle in več ministrov Slovenije in Italije ob stoti obletnici požiga Narodnega doma podpisali dokument, s katerim bo ta znova formalno prešel v last slovenske manjšine. Sam proces vračanja bo sicer po pričakovanjih trajal več let. Vrnitev pred sto leti v Trstu požganega Narodnega doma slovenska stran označuje za simbolno dejanje sprave v evropskem duhu, pomembno za prihodnje odnose med Slovenijo in Italijo.

To je stoletno dejanje, je zgodovinski dogodek, je po podpisu memoranduma o soglasju za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji, na tržaški prefekturi poudaril predsednik Borut Pahor:

"Krivica je popravljena, zadoščeno je pravici. Danes je prazničen dan. Skupaj proslavljata Slovenija in Italija, ker gre za skupen podvig Slovencev in Italijanov, ki so dolgih sto let iskreno verjeli v sožitje, sočutje, spoštovanje, vzajemnost in skupno Evropo. Kot bi se po sto letih končno poravnale vse zvezde."

Italijanski predsednik Sergio Mattarella pa je dejal, da zgodovine ne moremo izbrisati in težke izkušnje ljudi na tem območju ne moremo pozabiti:

"Na obeh straneh meje smo razdeljenost na srečo presegli zaradi skupne odločitve o vstopu v Evropsko unijo. Italijani in Slovenci na obeh straneh meje so se odločili za to pot, ki zre v prihodnost v imenu skupnih vrednot: svobode, demokracije in miru. Zato nas sedanjost in prihodnost kličeta na odgovornost."

Pahor in Mattarella sta pred slovesnostjo v Trstu položila vence k spomeniku bazoviškim junakom in k spominskim obeležjem na bazoviški fojbi, čemur nekateri nasprotujejo. Že v minulih dneh so mnogi svoje ogorčenje izražali na družbenih omrežjih, danes pa so slovenskega predsednika pričakali tudi protestniki s transparenti.

Foto: Paolo Giandotti/BOBO

Predsednika Pahor in Mattarellla sta se pred spomenikoma poklonila dobesedno z roko v roki, nato sta se pred t. i. fojbi zadržala še v nekajminutnem pogovoru na štiri oči. Posebnih izjav v Bazovici ni bilo, že prej so sporočili, da želita predsednika s skupnim pietetnim dejanjem obrniti nov list skupne prihodnosti. Prizadevata si, da bi njuno dejanje pomenilo novo poglavje med Slovenci in Italijani.

Obisk predsednika Pahorja pri fojbi je že prej naletel na ostre odzive, zaradi tega je prejel več pisem nestrinjanja. Svoj protest so želeli danes izraziti tudi v civilni iniciativi za Primorsko, a jim tržaška prefektura tega ni dovolila. Bili pa so na Fernetičih s transparenti, na katerih je pisalo Izdajalec, Ne v našem imenu itd. Popoldan so se odpravili tudi do spomenika bazoviškim junakom in tam izrazili obžalovanje, da predsednik Mattarella ustreljenih junakov ni pomilostil, uradno so torej za sosedno državo še vedno teroristi. Nekaterim protestnikom, ki so v rokah nosili transpratente, finančna straža ni dovolila do spomenika oz. je od njih zahtevala osebne podatke.

Foto: Radio Koper/Tjaša Škamperle

Odlikovanje Borisu Pahorju

Humanistu in pisatelju sta predsednika izročila najvišji državni odlikovanji za njegov življenjski prispevek k razumevanju in povezovanju narodov Evrope ter nepopustljivo zavzemanje za Slovenstvo in demokracijo. 107-letni tržaški pisatelji je odlikovanje že poklonil vsem žrtvam taborišč in fašizma.

Foto: BoBo

Mogočna palača sredi Trsta

"Slovenci so večkrat poskusili priti do svojega Narodnega doma, a kljub spremembam v lokalnem in svetovnem merilu, je bil odgovor, da politično ozračje še ni zrelo za tak korak," dolgih 100 let vračanja simbola slovenstva opiše zgodovinar Borut Klabjan.

Foto: BoBo

Zamisel za gradnjo Narodnega doma je nastala v času razcveta tržaških Slovencev, ki jih je na prehodu v 20. stoletje v Trstu živelo več kot na primer v Ljubljani. Čeprav jih je italijanska politična večina gledala zviška, so si prizadevali, da bi bila njihova navzočnost v mestu tudi primerno predstavljena. Projekt so financirali sami in v stavbi predvideli tudi dejavnosti, ki jo bodo lahko vzdrževali še naprej.

Načrt za najpomembnejšo zgradbo so zaupali arhitektu Maksu Fabianiju, ki je bil eden najpomembnejših urbanistov in arhitektov Avstro-Ogrske, tudi svetovalec pozneje ustreljenega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Fabiani je ustvaril eno najsodobnejših zgradb v Trstu, zasnovana je bila multifunkcijsko, hkrati pa navzven ne preveč bahato. Arhitekturni presežek je postal točno to, kar so želeli – simbol slovenstva v Trstu.

Sobotni Dnevnikov izbor: 100 let požiga Narodnega doma

Zadnji prispevki