Trenutno se predvaja:
28. september 2020 ob 08:01 Novice

Spletni Zbirnik za odprto razpravo o praksah urejanja prostora

V zadnjih letih se v Kopru - ki pa ni izjema med obalnimi mesti - vrstijo prenove starih stanovanjskih zgradb. Med temi je vse več tudi neposrečenih rešitev.
Zbirnik.si deluje v okviru koprskega Avtomatik delovišča. Foto: zbirnik.si
Zbirnik.si deluje v okviru koprskega Avtomatik delovišča. Foto: zbirnik.si

Nabor takšnih primerov ponuja tudi spletna platforma Zbirnik.si., ki deluje v okviru koprskega Avtomatik delovišča. Namen Zbirnika je spodbuditi razpravo o dobrih in slabih praksah urejanja prostora v slovenski Istri in spodbuditi družbeno uporabo prostorov v slovenski Istri.

Foto: zbirnik.si

V starem jedru Kopra so posebna zvrst zadnjih let pritlična enoprostorna stanovanja brez oken. Lastniki se pač po svoje lotevajo prenove svojih nepremičnin. V odprtino nekdaj značilnih vrat, denimo, preprosto vzidajo manjša sodobna vrata. Namesto grbov, so novi okras pročelij zunanje klimatske naprave. In vhod v stavbo s trga lahko dobi tudi železno ograjo. Omenjeni primeri so na ogled tudi v spletnem Zbirniku, ki ga je s svojimi študenti grajenega okolja in komunikacije zasnoval dr. Boštjan Bugarič. Kot pravi, se sam ne čudi, da prebivalci uporabljajo te načine, saj nimajo strokovnega znanja. "Vernakularna, oziroma, ljudska arhitektura je nastala tako. Če je bilo preveč sonca v hiši, so si zagradili okno. Če so se bali, da jim bo nekdo vdrl v stanovanje na trgu, so si pač naredili ograjo." Glavni namen Zbirnika je zato izobraziti prebivalce, da bi razumeli, kakšne so njihove pravice do prostora in na koga se lahko obrnejo. Eden od naslovov je tudi platforma Zbirnik.si. Skupina ponuja pomoč pri izbiri ustreznih rešitev ob prenovi stavb, obenem pa spodbuja razpravo o večjih posegih. "Na primer nedokončan objekt na Ferrarski, oziroma, rušeče se zgradbe v samem mestnem jedru, govorim o servitskem samostanu, ali pa recimo Solis projekt."

V Zbirniku je koprski Solis opisan kot primer investitorskega urbanizma, brez konkretne arhitekturne vrednosti, kulisa kapitalskih naložb. Bugarič ob tem dodaja: "Če citiram Marjetico Potrč, pravi, da je 98 odstotkov arhitekture v bistvu narejene brez arhitektov. In to se mora spremeniti", je prepričan Bugarič. Da bi se izognili nastajanju večjih in manjših arhitekturnih grozot, pa bi zagotovo - dodajamo - prav prišel tudi bolj poostren nadzor pristojnih služb.

Lea Širok


Zadnji prispevki