Trenutno se predvaja:
3. marec 2021 ob 09:08 Novice

Srenja Dolina je po devetdesetih letih lastnica svojih zemljišč

Srenja Dolina tik ob italijansko slovenski meji čaka na vpis v zemljiško knjigo. Dosegli so pomembno sodno zmago, ki jim je v minulih desetletjih odrekala lastninsko pravico več kot 230 hektarjev zemlje od Boljunca do Žavelj.
Srenja Dolina je po 90 letih spet lastnica zemljišč od Boljunca do Žavelj. Foto: Primorske novice
Srenja Dolina je po 90 letih spet lastnica zemljišč od Boljunca do Žavelj. Foto: Primorske novice

Deželni komisar za likvidacijo jusarskega premoženja je razveljavil pravnomočno sodbo iz leta 1931, ko je bila zavrnjena zahteva dolinske srenje, da so oni, in ne vsi občani Doline, lastniki srenjskih zemljišč. To je po 90 letih pomemben preobrat, ki ga je bilo zahtevno doseči, je povedal predsednik Srenje Dolina Vojko Kocjančič: "Zato smo se trudili dobrih petnajst let, zbirali dokumentee po arhivih, da smo lahko dokazali svojo pravico, seveda zdaj bi morali to nadgraditi z vpisom v zemljiško knjigo."

Župan dolinske občine Sandy Klun ob tem dodaja: "Želeli smo rešiti ta problem lastnine. Zadovoljni smo bili, ko smo izvedeli, da je do tega prišlo, vendar ko smo prebirali smo videli, da so nekatere nepravilnosti zapisane, zato smo trenutno v fazi, ko je potrebno še nekaj popravit, dodat preden se dogovor vpiše v zemljiško knjigo."

V Srenji Dolina se nadejajo, da bodo lahko zadevo kmalu rešili in začeli izvajati pravno sodbo. Sicer bodo občini prepustili zemljišča, ki so v splošni javni uporabi, pravi Kocjančič: "Bomo tudi razparcelirali nekatere večje parcele, kjer se nahajajo objekti vodovoda in tudi to prepustili občini zastonj. To bo trajalo še nenkaj mesecev, da se to vse uredi. Mi v tem času že opravljamo svoje premoženje dobrih deset let, oddajamo v najem zemljišča, kjer so naši člani sadili 40 hektarjev oljk in vinogradov, trenutno čistimo srenjske gozdove. Upam, da bomo stem delom nadaljevali kot je v naši tradiciji."

Sodni razplet sta pozdravila tudi predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, saj ta odpira pot tudi drugim srenjam. Kot sta poudarila vrača zemljo prvotnim lastnikom, ki bodo na tak način lahko z njo znova upravljali v korist domače skupnosti.

Tjaša Lotrič


Zadnji prispevki