Trenutno se predvaja:
10. december 2019 ob 08:15 Novice

Za nesreče s traktorji krivo podcenjevanje nevarnosti

Minuli konec tedna sta se zgodili dve tragični nesreči s traktorji. Koprski kriminalisti so nedavno kazensko ovadili 5 kontrolorjev tehničnih pregledov, ker so pet let zapored lažno potrdili, da je tehnično brezhiben traktor, ki je bil močno poškodovan.
V zadnjem obdobju strokovnjake skrbijo podatki o žrtvah pri delu s traktorji izven cest. Foto: BoBo
V zadnjem obdobju strokovnjake skrbijo podatki o žrtvah pri delu s traktorji izven cest. Foto: BoBo

Obstajajo celo primeri registriranih traktorjev, ki sploh niso opravili tehničnega pregleda. Nespoštovanje predpisov o opremljenosti delavcev in delovnih strojev je sicer med najpogostejšimi vzroki delovnih nesreč s kmetijskimi stroji. Statistika, ki jo od leta 1981 spremljajo Kmetijsko-gozdarski zavodi in Gozdarski inštitut Slovenije, je precej žalostna. Še pred desetimi leti je pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu vsako leto umrlo več kot 40 oseb, lani so zabeležili 20 žrtev.

V zadnjih letih se je največje število nezgod zgodilo pri delu v gozdu, še posebej pa strokovnjake skrbijo podatki o žrtvah pri delu s traktorji izven cest. Specialist za kmetijsko tehniko Marjan Dolenšek: "In tukaj je kar 75 odstotkov primerov prevrnitev, ko traktor pokoplje voznika pod sabo, ker ni opremljen z napravami, ki bi preprečile kotaljenje. To se načeloma prepreči z varnostno kabino ali varnostnim lokom." Prvi vzrok za nesreče in tudi žrtve pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu Dolenšek vidi v podcenjevanju nevarnosti in neodgovornem ravnanju. V Sloveniji imamo deset do dvajset tisoč traktorjev, ki niso registrirani: "Ne usposabljamo se, uporabljamo stare stroje, ki niso več varni. Ne uporabljamo protivreznih hlač, varovalne čelade in drugega."

"Svoje naredi še neustrezno psihofizično stanje, kot sta utrujenost ali uživanje alkohola," še meni Dolenšek in izpostavlja, da je zakonodaja dovolj dobro urejena, a v sodelovanju s kmetijskim ministrstvom skušajo narediti več: "Moramo doseči, da bo imel vsak, ki bo v roke vzel motrono žago, na sebi vsaj osnovno varovalno opremo in bo opravil posebno dvodnevno usposabljanje."
Po predpisih morajo biti za delo v gozdovih posebej usposobljeni zgolj poklicni gozdarji, zaposleni na tem področju in osebe, ki so zavarovani kot kmetje. Za vse ostale je usposabljanje prostovoljno. V gozdu pa občasno dela štirideset do petdeset tisoč ljudi.

Mateja Brežan


Zadnji prispevki