Trenutno se predvaja:
23. januar 2020 ob 10:20 Novice

Za zaščito morskih rezervatov pripravljena vrsta ukrepov

Sredozemsko morje se sooča s pospešeno rastjo modrega gospodarstva in s kopičenjem negativnih vplivov. S tem, kako preprečiti pritisk na naravne rezervate, so se uvarjali v okviru projekta Pharos.
Avtor fotografije: Sylvian Cordier, spletna stan projekta PHAROS
Avtor fotografije: Sylvian Cordier, spletna stan projekta PHAROS

V njem je sodelovalo 17 partnerjev iz desetih sredozemskih držav. Slovenijo je predstavljal Zavod za varstvo narave. Po dveh letih dela so na voljo podrobna analiza stanja in vrsta priporočil za ukrepanje.

Trajnostno modro rast v Sredozemlju bo mogoče doseči le z usklajenim pomorskim prostorskim načrtovanjem. In vanj je potrebno vključiti zaščitena morska območja, ker so ključna za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Partnerji Pharosa so s tem namenom pripravili vrsto priporočil za sedem različnih področij, ki zajemajo pomorski transport, turizem, ribolov in energijo. Robert Turk, piranska enota Zavoda za varstvo narave:"Načeloma mislim, da je zelo veliko dobrega materiala, ki ga velja uporabiti tako pri pripravi pomorskega prostorskega načrta, kot pri pripravi občinskih prostorskih načrtov."

Slovenija in druge članice Evropske unije morajo pomorske prostorske načrte pripraviti do prihodnjega leta. In katera so priporočila Pharosa za slovensko morje? Ker je ena od groženj onesnaženje z ogljikovodiki, je plovne poti potrebno speljati stran od zavarovanega območja Debelega rtiča. Direktor uprave za pomorstvo Jadran Klinec pojasnjuje, da bi nadzorni center tam lahko prepovedal pluti tovornim ladjam: "Usmeril bi jih v zgornji del trikotnika in okoli. Sicer bi jim nekoliko podaljšal plovbo, bi pa zmanjšal tveganje za nesreče in seveda bi se zmanjšal tudi vpliv na park."

V strunjanskem krajinskem parku je največja težava sidranje, saj resno ogroža morske travnike. Samo na območju Belih skal poleti zabeležijo tudi po 400 plovil na dan. Možni rešitvi sta omejevanje sidranja ali širitev naravnega rezervata. Direktor krajinskega parka Robert Smrekar: "Gre za to, da poiščemo neko ravnotežje med zgodovinsko pridobljenimi pravicami obiskovalcev, domačinov in varstvom narave."

Predvsem pa bo potrebno vzpostaviti učinkovit nadzor in upravljanje. Območje Nature 2000 ob izlivu Dragonje, ki je brez upravljavca, bi denimo lahko vključili v Krajinski park Sečoveljske soline. Na mizi je znova tudi razmislek o razglasitvi celotnega Jadrana za posebno občutljivo območje.

Lea Širok


Zadnji prispevki