Trenutno se predvaja:
1. maj 2021 ob 11:00 Novice

Zaostrene gospodarske razmere najbolj udarile mlade delavke in delavce

Zaradi pandemije smo priča največjemu krčenju evropskega gospodarstva od druge svetovne vojne. Mladi pa so skupina, ki so jo zaostrene gospodarske razmere najbolj prizadele.
V sindikatu Mladi Plus (na fotografiji Tea Jarc) opozarjajo, da so razmere zaskrbljujoče, vlada pa je doslej večinoma preslišala njihove pozive in predloge za boljše naslavljanje položaja mladih na trgu dela in v družbi. Foto: BoBo
V sindikatu Mladi Plus (na fotografiji Tea Jarc) opozarjajo, da so razmere zaskrbljujoče, vlada pa je doslej večinoma preslišala njihove pozive in predloge za boljše naslavljanje položaja mladih na trgu dela in v družbi. Foto: BoBo

Tudi v Sloveniji se je med prijavljenimi brezposelnimi lani najbolj povečalo prav število mladih. Na zavod za zaposlovanje se je prijavilo dobrih 26 odstotkov več mladih kot v letu pred pandemijo. Poleg tega so v tem času še bolj izpostavljeni prekarnim oblikam dela in z njimi povezanimi kršitvami delavskih pravic.

"Ne, položaj mladih na trgu dela nikakor ni dober," je pokazala tudi anketa sindikata Mladi Plus, v kateri je več kot 63 odstotkov sodelujočih odgovorilo, da so bolj zaskrbljeni za svoj položaj kot pred krizo. Kar za tretjino se je povečalo število iskalcev zaposlitve med starejšimi od 30 let, pojasnjuje predsednica sindikata Mladi Plus, Tea Jarc. "Vidimo, da so mlade generacije do 30 in nad 30 tiste, ki so bile najbolj na udaru prav zato, ker so jih odpustili ali ker jim niso podaljšali pogodb za določen čas ali pa zato, ker so že prej delali preko prekarnih oblik dela."

Epidemija je razkrila vse negativne posledice prekarizacije dela, ki je sicer pospešek dobila že v času zadnje gospodarske krize. "Mladi, ki so bili pred njo ujeti v prekarne oblike dela, zdaj niso bili upravičeni do kakršnekoli denarne, socialne pomoči ali pa so se jih zelo na hitro znebili."

Foto: BoBo

Zamude s plačilom, mobing, neplačano uvajanje, študentsko delo, kjer bi morala biti zaposlitev, prisilna 'espeizacija', diskriminacija je le nekaj kršitev delavskih pravic, s katerimi se soočajo mladi delavci. Skoraj 40 odstotkov sodelujočih v anketi sindikata Mladi plus pa je že delalo na črno. "Še bolj zaskrbljujoče pa je, da mladi sami pravijo, da so pripravljeni sprejeti tudi kršitve, da so se pripravljeni tako prilagoditi, samo zato, da bi imeli priložnost za delo. In to je tisto, kar nas mora še dodatno skrbeti."

Kljub temu so odločevalci med pandemijo tako rekoč prezrli specifična vprašanja mladih delavk in delavcev, opozarjajo v sindikatu. In na to kaže tudi anketa. Kar 85 odstotkov sodelujočih namreč meni, da država v času epidemije ni dovolj poskrbela za mlade.

Lea Širok


Zadnji prispevki