Trenutno se predvaja:
9. november 2019 ob 09:53 Novice

Demografska slika Posočja ena najslabših v Sloveniji

Demografija in regionalni razvoj sta bili osrednji temi Slovenskih regionalnih dnevov, ki jih pripravljajo različne državne in lokalne institucije. Letošnji so potekali v Bovcu.

Geografska slika Posočja je za Pomursko, Koroško in Zasavsko regijo med najslabšimi v Sloveniji. V prihodnjih dvajsetih letih se bo prebivalstvo na Goriškem, predvsem na račun Posočja, zmanjšalo za dobrih deset odstotkov.

Demografske spremembe bodo v prihodnje krojile tako gospodarski razvoj, kot razvoj regij, je po srečanju povedal Janez Nared iz ZRC SAZU:

"Demografske spremembe se izkazujejo kot eden najpomembnejših dejavnikov, ki bodo v prihodnje krojili tako gospodarski razvoj kot razvoj posameznih regij. Prebivalstvo se hitro stara, na nekaterih območjih pa upada. To ima lahko številne posledice. Trg delovne sile bo čedalje manjši in težje bo dobiti primerno delovno silo. Posočje je eno od območij, ki se izkazuje med najslabšimi demografskimi slikami. Prepričan sem, da se tako posoški razvojni center kot župani tega problema zavedajo, poskušajo ukrepati, je pa ta proces žal značilen za celotno Evropo in bo težko najti neke učinkovite ukrepe."

Kakšni naj bi bili dolgoročni cilji?

"Predvsem so pomembna nova, zanimiva delovna mesta. Le tako bodo mladi ostali v mestu oziroma bodo prišli tudi od drugod. Pomembno je tudi, da ohranimo celotno infrastrukturo in storitve splošnega ekonomskega pomena, ki jih država zagotavlja."

Kateri so glavni razlogi, da mladi zapuščajo Posočje? Bovški župan Valter Mlekuž:

"Nekaj let nazaj, ko turizem ni bil tako razvit, tudi Kanin se je zaprl, je bilo obdobje, ko so mladi kar zapuščali to dolino. Problem vidim v tem, ker nam primanjkujejo delovna mesta za izobražen kader. Tukaj imamo bolj sezonska dela."

Polagate veliko upanje na ustanovitev pokrajin, ki predvidevajo decentralizacijo in prenos pristojnosti iz države na pokrajine ter nato na občine. Kakšna so vaša pričakovanja?

"Premalo se zavedamo, kaj bodo te pokrajine prinesle, kakšne pristojnosti bodo imele. Vsaka sprememba prinese nekaj dobrega in nekaj slabega, v tem trenutku pa je težko reči, če bo ta stvar prinesla izboljšanje."

Pripravljate kakšne ukrepe s pomočjo države, Evropske Unije, kot občina morda, da boste zaustavili to rast?

"Delamo na vseh možnih področjih, kjer bi lahko pomagali mladim. Ponovno smo odprli občinski prostorski načrt za gradnjo stanovanj. Z velikim veseljem pozdravljam, odločitev mladega domačina, da sredi Bovca zgradi hotel. Vsem domačinom, ki želijo nekaj narediti v našem kraju, je občina pripravljena pomagati."

Goran Kavs je prvi domačin, ki bo v Bovcu zgradil hotel:

"Pred desetletjem sem bil v dilemi ali ostati v dolini ali oditi. Ponudila se mi je možnost, da lastniško prevzamem podjetje Soča rafting, ki je že v preteklosti krojilo bovško turistično ponudbo v času poletne sezone. Iskali smo možnosti za nadaljnji razvoj podjetja in se odločili za hotel, ki sicer ne bo klasičen, temveč bo združeval aktivno preživljanje prostega časa, teambuilding programe, na drugi strani pa tudi nočitve."

Kako gledate dolgoročno na prihodnost občine Bovec?

"Od lokalne skupnosti pričakujemo, da ustvarja pogoje, ki bodo zanimivi za razvoj podjetništva, še posebej naklonjeni lokalnim investitorjem. Mislim, da je potrebno vsako lokalno iniciativo jemati resno in jo tudi ustrezno podpreti."

Kdo torej pri regionalnem razvoju ni opravil svojega dela? Država ali lokalne skupnosti? Marko Drofenik, generalni direktor Direktorata za regionalni razvoj pri ministrstvo za gospodarstvo:

"Mladi se izseljujejo v večje centre, kjer so delovna mesta, na obmejnih območjih pa se prostor prazni. Če mi želimo, da bi ta prostor ostal kolikor toliko poseljen moramo znotraj države sprejeti določene ukrepe, ki bodo omogočili ljudem, da bodo imeli enakopravne možnosti kot vsi drugi državljani, da bodo imeli dostop do vseh storitev, ki so potrebne za osnovno življenje."

Kateri so ti ukrepi? Jih imate že pripravljene?

"Vlada mora v roku šestih mesecev sprejeti program za obmejna problemska območja in najti rešitve v tej smeri. Nekaj smo že naredili, vendar ne bistvenega preboja, ker so nekatera območja bolj zaostala."

Nataša Uršič


Zadnji prispevki