Trenutno se predvaja:
16. februar 2018 ob 15:22 Novice

Freske na Gradišču pri Divači v nevarnosti

Zidovi cerkve popuščajo pod težo strehe. Cerkev je med najpomembnejšimi spomeniki srednjeveške umetnosti pri nas. Zidove je poslikal Janez iz Kastva, avtor Mrtvaškega plesa v Hrastovljah.
Freska iz 15. stoletja v cerkvi sv. Helene na Gradišču pri Divači, avtor Janez iz Kastva.
Freska iz 15. stoletja v cerkvi sv. Helene na Gradišču pri Divači, avtor Janez iz Kastva. Foto: Wikipedia
Cerkev sv. Helene na Gradišču pri Divači.

Cerkev sv. Helene na Gradišču pri Divači. Foto: Wikipedia

Na cerkvici sv. Helene na Gradišču pri Divači so potrebni novi sanacijski posegi. Kamnita streha z vso težo pritiska na zidove, ti pa popuščajo. V nevarnosti so freske, ki datirajo v čas okoli leta 1490 in so delo istrskega mojstra Janeza iz Kastva. Gre za mojstra, ki je naredil tudi znameniti Mrtvaški ples v Hrastovljah. Nujne sanacije se bodo lotili predvidoma letos spomladi.

Streho na cerkvi sv. Helene so pod strokovnim vodstvom varuhov kulturne dediščine obnavljali že dvakrat, zidovi pa kakih sanacijskih posegov do zdaj niso bili deležni, zato so kamnite skrle s časom postale pretežke. Domačin Branko Cerkvenik je pojasnil: "Streha je bila dvakrat obnovljena in obtežena. Na eno cementno ploščo so dali še drugo ploščo in zdaj se že opazi, da se stene odpirajo." Junija lani pa je spomeniška stroka na ogledu ugotovila, da je armirano betonska streha za cerkev neprimerna. Predlagala je, da se zidovi povežejo s tremi prečnimi vezmi.

Poseg bo stal 10.000 evrov, večino denarja zanj bo zagotovila občina Divača. Županja Alenka Štrucl Dovgan je povedala: "13.000 evrov ima občina namenjenih za obnovo cerkva. To je iz tistega sklada, iz katerega tudi zakonodaja dopušča, da lahko občina financira cerkvene objekte, če so vpisani kot kulturna dediščina." Kot preberemo v literaturi, sodi cerkev v Gradišču med najpomembnejše spomenike srednjeveške umetnosti pri nas, poslikave iz 15. stoletja pa so pomemben prispevek domačih mojstrov v zakladnico evropske regionalne umetnosti.

Sama stavba je sicer stabilna, je lani ugotovil strokovni ogled, zahodni in južni zid pa sta deformirana. Župnik Slavko Obed je dejal: "Računamo, da bi dobili kaj sredstev od države, kajti to je kar velika investicija ... Da bi potem naredili iniciranje in povezavo zidov."

Lani so v partnerstvu za kraško suhozidno gradnjo obnovili zid, ki obkroža cerkev, omenjena sanacija zidov pa za zdaj ostaja samo idejni načrt.

Prispevek Irene Cunja:


Zadnji prispevki