Trenutno se predvaja:
7. marec 2019 ob 09:12 Novice

Jadran Klinec: "Država komaj zadostno izpolnjuje zavezo o svoji pomorski usmerjenosti."

Na področju pomorstva se sicer veliko dela, poudarjajo predstavniki dejavnosti, povezanih z morjem. Obenem pa ugotavljajo, da je pomorstvo med prometnimi panogami pri nas še vedno v ozadju.
Radio Koper/Lea Širok|
Ob Dnevu pomorstva se bodo na Obali zvrstili številni dogodki. Med drugim bodo krstili specializirano plovilo Uprave za pomorstvo. Foto: Radio Koper/Lea Širok
Radio Koper/Lea Širok|

Obalni ribiči opozarjajo, da so na robu gospodarne dejavnosti in postajajo le še kulturna dediščina. Foto: Radio Koper/Lea Širok

Radio Koper/Lea Širok|

Nova stavba uprave za pomorstvo z nadzornim stolpom. Foto: Radio Koper/Lea Širok

Kljub deklaraciji o pomorski usmeritvi Slovenije, sprejeti 7. marca 1991, nobena vlada namreč pomorstva ni postavila na svoj prednostni seznam nalog, poudarja direktor Uprave za pomorstvo Jadran Klinec.

"Če pogledam naše sosede, imajo ministrstvo za pomorstvo, kar jim zelo zavidam. Pri nas je pač pomorstvo zadnji sklop na ministrstvu za infrastrukturo, ker gre žal vse skozi oči denarja, proračuna in pomorstvo kot tako ni bilo nikoli postavljeno v ospredje."

To pa ne pomeni, da ni nič narejenega, dodaja Klinec. Uprava za pomorstvo, ki je v tem tednu prevzela novo stavbo, bo do konca leta s pomočjo evropskega denarja posodobila nadzor pomorskega prometa in s tem povečala varnost plovbe. Za učinkovito izvajanje vseh nalog, pa bo treba rešiti kadrovsko podhranjenost Uprave. Težave so že s številom članov posadke na čolnih.

"V poletni sezoni delajo nadure, ekstremno. Včasih tudi mimo zakona, ker so vse vikende, vse nedelje, konstantno prisotni na morju. Si pomagamo s študenti, da zagotovimo minimalno število posadke."

S težavami se soočajo tudi ribiči. In te niso povezane zgolj z manjšim ribolovnim območjem zaradi arbitražnega sporazuma, saj nimajo več kje loviti niti vzdolž obale. Priobalni ribolov so izpodrinila pristanišča, turistična infrastruktura, zavarovana območja in druge dejavnosti, poudarja predstavnik ribičev Matjaž Radin.

"Koliko obale je ostalo ribičem za lovit ribe? Manj kot dva kilometra. O kakšnem ribištvu še lahko govorimo? Mi postajamo kulturna dediščina, smo na robu gospodarske dejavnosti."

Ribiči zato iščejo novem možnost za dopolnitev dejavnosti. V okviru evropskega projekta bodo denimo pomagali odstranjevati odpadne ribiške mreže iz morja. S srednjo pomorsko šolo pa pripravljajo program za usposabljanje ribičev za reševanje na morju.

Lea Širok


Zadnji prispevki