Trenutno se predvaja:
27. januar 2020 ob 07:00 Novice

Mineva 75 let od osvoboditve nacističnega taborišča Auschwitz

Natanko pred 75 leti je sovjetska rdeča armada osvobodila preživele v nacističnem taborišču Auschwitz. Tam so nacisti pobili več kot milijon ljudi. Prav zato je dan osvoboditve največjega taborišča smrti izbran za Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta.
Primorski kraji in ljudje: Holokavst v Istri

V vseh nacističnih taboriščih je umrlo 6 milijonov Judov in 11 milijonov pripadnikov drugih skupin. Po svetu in v Sloveniji se v zadnjih dneh vrstijo spominske slovesnosti. Rdeča nit vseh je poziv k spominjanju na te zločine proti človeštvu. Še posebej danes, ko smo znova priča razraščanju nestrpnosti.

V taborišču Auschwitz je nacistična grozodejstva doživelo tudi 2300 ljudi iz Slovenije. Moških, žensk in otrok. Večina je bila Slovencev, 350 je bilo Judov, 78 Romov in vsaj en pripadnik Jehovovih prič. Tisoč tristo jih ni dočakalo dneva osvoboditve. Njihova življenja so se končala v plinskih celicah in krematorijih taborišča. V Auschwitz, a tudi v druga taborišča, so jih deportirali iz različnih koncev Slovenije. Tudi s Primorske in iz Istre. Med njimi je bila judovska družina Curzolo oziroma Kurtzrock iz Pirana. Dva brata so v taborišče Dachau odpeljali leta 1944, kar pomeni, da sta se po nemški okupaciji mesta vsaj leto dni skrivala. A jim je pri tem nekdo moral pomagati, poudarja profesor Boris Hajdinjak, direktor Sinagoge Maribor:

"Če je to naredil, zato ker je želel pomagati, in ne zaradi denarja, je možno, da imate v Piranu kandidate za pravičnike."

Spominjati se moramo tako žrtev, kot preživelih taboriščnikov, dodaja Hajdinjak:

"Si morate predstavljati, kaj je v teh obupnih razmerah pomenilo, da je nekdo preživel. In ti si zagotovo zaslužijo spomin oziroma ti nas še posebej krepijo tudi v našem zmedenem 21. stoletju."

Dokaz tega je Pirančanka Tončka Senčar. Kot šestletna deklica je štiri leta preživela v nacističnih taboriščih. In opozarja, da se moramo tudi danes boriti za mir, saj se vojne in tragedije še kar nadaljujejo:

"Zato bi pozvala, bodimo drug do drugega strpni, naj nas ne ločuje to, ali pripadamo tej ali oni veri, videzu, ampak se zavedajmo, da je vsak človek, in je vreden dostojnega življenja."

Na osrednji slovesnosti ob 75-letnici osvoboditve Auschwitza v Jeruzalemu je francoski predsednik Emmanuel Macron opozoril, da je antisemitizem znak šibkosti, je vedno prva oblika zavračanja drugih. In ko se znova pojavi, se razširijo vse oblike rasizma, vse oblike delitev. Da ne bi pozabili, kam to lahko pripelje, se moramo teh nepredstavljivih nacističnih grozodejstev spominjati.

Lea Širok


Zadnji prispevki