Trenutno se predvaja:
21. maj 2018 ob 16:31 Novice

Splošna slika primorskega gospodarstva v letu 2017 je kar spodbudna

Na severnem delu so zabeležili rast skoraj vseh kazalcev, na jugu se je rast dobička iz poslovanja sicer po petih letih ustavila, vendar so drugi podatki dobri.
Struktura pomembnejših podatkov o poslovanju družb v letu 2017 po regijah
Struktura pomembnejših podatkov o poslovanju družb v letu 2017 po regijah Foto: Radio Koper/AJPES

V obalno-kraški regiji je dobiček iz poslovanja gospodarskih družb rasel vse od leta 2012, lani pa se je ta trend, za razliko od drugih statističnih regij, ustavil. Neto čisti dobiček se je v primerjavi z letom prej celo nekoliko znižal in je znašal dobrih 125 milijonov evrov. Splošna slika obalno-kraškega gospodarstva je kljub temu dobra, saj so se povečali tako celotni prihodki, kot denarni tok iz poslovanja in kapital, zadolženost pa se je znižala.

Severnoprimorsko gospodarstvo je lani poslovalo uspešno in skoraj na vseh področjih zabeležilo rast. Zmanjšala se je tudi stopnja registrirane brezposelnosti, povpraševanje delodajalcev za nove zaposlitve je vse več. Za republiškim povprečjem ostajajo le plače, in sicer za dva odstotka.

Obalno-kraško gospodarstvo je tudi lani poslovalo razmeroma dobro. Če odštejemo visoko izgubo Cimosa in visoke rezervacije Luke Koper, bi bil končni rezultat še bistveno boljši. Celotni prihodki so se lani povečali za 12 odstotkov, neto dodana vrednost za 5, denarni tok iz poslovanja pa za 2 odstotka. Največ prihodkov od prodaje, kar 37 odstotkov, so ustvarile družbe iz trgovinske dejavnosti, največjo neto dodano vrednost in neto čisti dobiček pa družbe iz dejavnosti prometa in skladiščenja, je pojasnil vodja koprske izpostave Ajpesa, Sandi Kravanja, ter opozoril. "Družbe v predelovalni dejavnosti so ugotovile neto čisto izgubo v višini 2 milijona evrov, kar pa je še vedno bolje kot v letu 2016, ko so te družbe ugotovile neto čiste izgube za 12 milijonov evrov."

Število zaposlenih se je v statistični regiji lani povečalo za 6 odstotkov, za 13 evrov pa je bila višja tudi povprečna mesečna plača. Znašala je 1.536 evrov. Največ delavcev je bilo zaposlenih v gostinstvu in turizmu, kar ena petina.

Edina občina, v kateri je gospodarstvo lani, gledano v celoti, poslovalo z izgubo, je bila izolska: "Tam so družbe dosegle neto čisto izgubo, in sicer v višini 65.000 evrov. K tej izgubi sta največ pripomogli dve družbi, ki sta imeli kar visoko izgubo." Največ neto čistega dobička so ustvarile družbe v koprski občini, 83 milijonov evrov. Nanje odpade tudi kar 70 odstotkov vseh prihodkov.

Temeljne značilnosti lanskega poslovanja severnoprimorskega gospodarstva povzema vodja novogoriške izpostave Ajpesa Mara Kos Maver: "Neto čisti dobiček se je glede na predhodno leto sicer zmanjšal za tri odstotke, vendar gre za največji čisti dobiček, skupaj z letom 2016, v zadnjih petnajstih letih. Povečala se je tudi zaposlenost na ravni regije, in sicer za 8 odstotkov. Tudi prihodki so se povečali za 13 odstotkov, prihodki od izvoza celo za 18 odstotkov. Plačilna disciplina se je izboljšala."

Neto čisti dobiček je znašal 237 milijonov evrov. V izvozu so družbe ustvarile skoraj 1.800 milijonov evrov. Glavni izvozni partnerji so Italija, Nemčija in Francija, občutno pa se je povečal izvoz v Srbijo. Najboljše rezultate so izkazale družbe s področja trgovine, strokovno-znanstvenih in tehničnih ter razvedrilnih dejavnosti. Stopnja registrirane brezposelnosti je v regiji 6,6 odstotna, kar je bistveno pod republiškim povprečjem, ki je dobrih 9 odstotkov. Direktorica območne enote Zavoda za zaposlovanje Vesna Peric Uran: "V Goriški regiji je trenutno 3.100 brezposelnih oseb in trend se izboljšuje. Naša ocena do konca leta je, da bi v goriški regiji ob koncu leta bilo približno 3.200 brezposelnih oseb. Dober podatek je tudi, da delovno aktivno prebivalstvo, okrog 46.000 jih je trenutno, raste, zdaj že nekaj let, tako da si obetamo več zaposlitev. Resnično je tudi, da delodajalci z meseca v mesec več povprašujejo, sproščenih delovnih mest je zelo veliko." Žal pa iščejo kader, ki ga na zavodu nimajo. Zato tudi izvajajo različne ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Lani je bilo vanje vključenih več kot tisoč brezposelnih. Največ prostih delovnih mest je v predelovalni dejavnosti, gradbeništvu ter zdravstvu in socialnem varstvu.

Prispevek Jasne Preskar o stanju v Obalno-kraški regiji:

Prispevek Ingrid Kašca Bucik o stanju v Goriški regiji:


Zadnji prispevki