Trenutno se predvaja:
7. februar 2019 ob 08:14 Novice

V mešani resničnosti je oživel piranski dvižni most

Dvižni most na vhodu v mandrač, kjer je danes Tartinijev trg, so porušili v 19. stoletju. Zdaj si ga je s pametnim telefonom spet mogoče ogledati.
Ena od skic, ki so nastale med pripravo upodobitve mostu v mešani resničnosti. Foto: prof. dr. Danijel Rebolj, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
Ena od skic, ki so nastale med pripravo upodobitve mostu v mešani resničnosti. Foto: prof. dr. Danijel Rebolj, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo

S tem so se odprle nove možnosti, da bi dragoceni spomenik pomorske dediščine približali najširši javnosti. Za to si bodo prizadevali tudi v Pomorskem muzeju. Snovalci virtualne predstavitve mostu - Gorazd Humar, Milan Kuhta in Danijel Rebolj - predlagajo tudi vzpostavitev državnega registra virtualne kulturne dediščine.

Fotografija mostu. Foto: Pomorski muzej Piran

Piranski dvižni most je bil več kot 300 let glavna prometna žila mesta. Skrbel je za pretočnost, ki jo je prekinjal notranji mandrač. Zgrajen je bil v 16. stoletju. Takrat je bil za celotno jadransko območje arhitekturno in tehnološko izjemno inovativen. Zdaj spet živi v tako imenovani mešani resničnosti.

Konstruktor mostov Gorazd Humar: "Razbijamo led na področju, ki je popolnima neraziskano in prepričan sem, da bo to odprlo povsem nove smernice na pogled kulturne dediščine. "

Primer piranskega mostu ponuja možnost, kako to dediščino oživiti, jo prenesti v sedanjost in ohraniti za prihodnost. Sodelavci mariborske Fakultete za gradbeništvo so v ta namen uporabili mešano resničnost, ki v enovito izkušnjo združuje stvarno in računalniško okolje. Dr. Danijel Rebolj: "Kot smo lahko videli na videoposnetku, je potem možen sprehod okoli neobstoječega mostu na dejanski lokaciji." (https://youtu.be/dmgNMV2OumU)

Leta 1894 porušeni stari piranski dvižni most in-situ. Vir: prof. dr. Danijel Rebolj

Most so najprej digitalizirali, njegovo virtualno podobo pa so na točko, kjer je v Piranu dejansko stal, prenesli s pomočjo pametnega telefona. Dr. Milan Kuhta: "Z izdelavo neke niti preveč zapletene aplikacije bi lahko vsak od obiskovalcev, ko bi se tam sprehodil s svojim telefonom, ta most tudi videl."

Obstajajo pa še druge možnosti predstavitve. Uresničitev ene od teh bo naslednji korak, za kar v Pomorskem muzeju računajo tako na posluh piranske občine, kot na evropska sredstva.

Lea Širok


Zadnji prispevki