Trenutno se predvaja:
7. oktober 2016 ob 23:52 Osebnost Primorske

Franko Košuta in Bruno Volpi Lisjak, pobudnika Ribiškega muzeja tržaškega Primorja

V Križu je po več kot 16-tih letih prizadevanj svoja vrata slovesno odprl Ribiški muzej tržaškega Primorja.
ribiški muzej

Ribiški muzej tržaškega primorja je edini etnografski in zgodovinski muzej na celotnem slovenskem etničnem ozemlju od Alp do morja, v katerem lahko spoznamo bogato zgodovino in kulturno dediščino slovenskega morskega ribištva.

false

Mesečna zmagovalca v akciji Osebnost Primorske je prišel pozdravit tudi v.d. generalnega direktorja RTV Slovenija mag. Marko Filli. Foto: Radio Koper

Bogata zbirka in neprecenljiva dediščina, ki priča o več stoletni tradiciji slovenskega ribištva, je danes vsem na ogled predvsem zaradi vztrajnosti in odločnosti Franca Košute, predsednika društva, ki je zgradilo in bo tudi upravljalo muzej, ter Bruna Volpija Lisjaka. Kljub številnim finančnim in birokratskim zapletom jima je željo o poklonu slovenskim ribičem uspelo uresničiti.

Ribiški muzej tržaškega Primorja priča o več kot tisočletni prisotnosti Slovencev v Tržaškem zalivu

Franko Košuta se je rodil leta 1943 v Križu pri Trstu, kjer je preživel, kot sam pravi, najlepša leta. Pred 40-imi leti je je ustanovil lastno podjetje, ki se je ukvarjalo s projektiranjem velikih jeklenih ladij. Košuta pravi, da je ideja o ribiškem muzeju nastala že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Vendar ni bilo kritične mase, ki bi to pognala naprej. Veliko domačinov je bilo takrat prepričanih, da gre ribištvo v zaton.

Prelomnica je bilo leto 1993, ko se je upokojil Tržačan kapitan dolge plovbe Bruno Volpi Lisjak. On ima največ zaslug za to, da je lep del slovenske obmorske zgodovine iztrgan pozabi. Bil je med ustanovitelji jadralnega kluba Čupa v Sesljanu. Ko je v arhivih brskal za podatki o tem čolnu iz enega debla, je našel pravo zakladnico avstro-ogrskih dokumentov o slovenskem ribištvu. Tako je po brošuri o čupi, prvem slovenskem plovilu in drevaku, napisal še vrsto knjig, s katerimi želi Slovencem povrniti zgodovinski spomin.

Stavba Ribiškega muzeja stoji poleg Kulturnega doma Alberta Sirka v še danes slovenski vasi Križ pri Trstu. Zgrajena je bila po več kot desetletnem prostovoljnem, upornem in vztrajnem delu upravnega odbora in članov društva, njihovimi sredstvi ter s pomočjo donatorjev. Osnovni namen društva, ki so ga ustanovili leta 2000, je namreč reševanje zgodovinskega spomina o bogati kulturni dediščini slovenskega morskega ribištva. Franko Košuta še pravi, da v muzeju najdemo zanimive podatke o naših prednikih, ki so se z morskim ribištvom ukvarjali več kot tisoč let, torej od časov, ko so prišli z ruskih ravnin in se naselili tudi na obalah Jadranskega morja. »Lahko trdimo, da smo Slovenci tudi pomorski narod. In prav tisti košček, ki nam manjka v mozaiku naše zavesti: kaj smo, kje smo in od kod smo prišli, najdemo v dokumentih Ribiškega muzeja.«

Poleg stalne razstave edinstvenih predmetov, ki so jih nekoč uporabljali slovenski ribiči iz obalnih vasi Barkovlje, Kontovel, Križ, Nabrežina, Devin in Štivan, si lahko v Ribiškem muzeju ogledamo tudi stare dokumente in risbe, celo iz srednjega veka, ter številne fotografije. Potrjujejo, da smo bili Slovenci nekoč ne samo poklicni ribiči, ampak tudi lastniki obale in priobalnega morja v zaledju Trsta. Ribiški muzej v Križu pri Trstu je tako ena najpomembnejših identifikacijskih točk slovenske narodne skupnosti v Italiji in Slovencev nasploh.

Lado Bandelj

Video: Na slovesnem odprtju Ribiškega muzeja tržaškega Primorja v Križu se je zbrala množica ljudi.


Zadnji prispevki