Trenutno se predvaja:
4. januar 2020 ob 06:30 Osebnost Primorske

Kdo bo Osebnost Primorske 2019?

Danes se pričenja glasovanje za Osebnost Primorske 2019. Slavnostna razglasitev bo v soboto zvečer, 11. januarja 2020, v Gledališču Koper. Glasovanje se zaključi v četrtek, 9. januarja 2020, izbirate lahko med 12 mesečnimi zmagovalci.
Poslušalci, gledalci in bralci primorskih medijev bodo za svoje izbrance lahko glasovali od sobote, 4. januarja 2020, do četrtka, 9. januarja 2020, do 24.00. Primorske novice glasovnice sprejemajo še v petek, 10. januarja 2020, do 12. ure. Foto: RTV Koper Capodistria
Poslušalci, gledalci in bralci primorskih medijev bodo za svoje izbrance lahko glasovali od sobote, 4. januarja 2020, do četrtka, 9. januarja 2020, do 24.00. Primorske novice glasovnice sprejemajo še v petek, 10. januarja 2020, do 12. ure. Foto: RTV Koper Capodistria

Radio Koper, dnevnik Primorske novice, TV Koper – Capodistria, Primorski dnevnik in Deželni sedež RAI za Furlanijo Julijsko krajino bodo v soboto, 11. januarja 2020, ob 20. uri že petnajstič zapored razglasili Osebnost Primorske. Dogodek bomo v živo prenašali prek radijskih valov Radia Koper ter Radia Trst A, video prenos dogodka bomo omogočili na naši spletni strani radiokoper.si.

Avtor zlatega jabolka je akademski kipar Boštjan Drinovec. Foto: SOJ RTV SLO/Primorske novice

Na Primorskem je uspešna in odmevna akcija, ki promovira etične in požrtvovalne posameznike v družbi, z leti postala sinonim pozitivnega delovanja za širše dobro.
Na sklepni prireditvi, ki bo to leto v dvorani koprskega gledališča, bodo Osebnosti Primorske podelili nagrado zlato jabolko, delo akademskega kiparja Boštjana Drinovca. Za dobro razpoloženje bodo poskrbeli Lean Kozlar - Luigi s svojo glasbeno zasedbo, Elis Lovrič in Anika Horvat. Voditelji večera bodo Karin Sabadin, Jari Jarc in Matej Nadlišek. V nadaljevanju vam podrobneje predstavljamo 12 kandidatov za Osebnost Primorske minulega leta.

JANUAR: IRENA MIHELJ
Irena Mihelj je v slovenski jezik prevedla knjižno uspešnico Mrtvi tek, delo norveškega pisatelja danskega rodu Kurta Austa. Kriminalni roman je izšel pri založbi Beletrina in navdušuje slovenske bralce. Irenino zanimanje za Norveško in norveški jezik se je začelo kot mladostno uporništvo, z učenjem pa je preraslo v čisto navdušenje. Prevajalski prvenec je toliko večji dosežek, saj je Mihljeva slepa. A slepota zanjo ni ovira. Končala je študij zgodovine in teologije ter zaživela samostojno. Ima stanovanje v Ajdovščini, ki ga deli s psom Biskom, zvestim pomočnikom. Aktivna je tudi v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Nova Gorica.

FEBRUAR: IVAN TAVČAR
Revija zborovskega petja Primorska poje letos slavi 50 let. Med številnimi Primorci, ki jo soustvarjajo, še posebej izstopa Ivan Tavčar. Kraševec, doma iz Ivanjega Grada, ki že desetletja živi v Pradah pri Kopru, je Primorski poje zvest že od prvega dne. Bil je poleg, ko se je 1969 v Trstu porodila zamisel o sodelovanju zborov z obeh strani meje. Manj kot leto zatem je že zaživela na odru pod naslovom Primorska poje. Ivan Tavčar je na reviji že 50 let prisoten kot zborovodja, najdlje s pevskim zborom Fran Venturini iz Domja, k njenemu razvoju pa je doprinesel tudi v vlogi tajnika Zveze pevskih zborov Primorske.

MAREC: PAVEL ČUK
Pavel Čuk je najprej propada rešil smučišče v Črnem Vrhu nad Idrijo, potem pa ga je s tisoči ur dela povzdignil v vroče zaželeno, večkrat nagrajeno malo smučišče in razširil gostinsko ponudbo. Ker je mož jeklene volje in optimizma, mu uspeva tudi nemogoče. Na primer poskrbeti za privlačno in urejeno smuko v lanski zeleni zimi. Komaj dojemljivo se zdi, da to zmore ob svojih omejitvah. Pavel se že 42 let trikrat na teden vozi na hemodializo v Ljubljano. Vedno ponoči, saj na smučišču ni še nikoli manjkal. V sodelovanju z domačimi društvi skrbi, da je dogajanje v tamkajšnji brunarici živahno tudi poleti.

APRIL: BORIS CIBIC
Upokojenemu kardiologu Borisu Cibicu je bila skrb za sočloveka položena že v zibelko, saj je odraščal v revni, a složni družini s Proseka nad Trstom, kjer so imeli vedno posluh za vse, ki so potrebovali pomoč. Svojo poklicno pot je začel v bolnici dr. Petra Držaja. Tam ima še danes svoj stol, mizo, omaro in haljo, ki jo še vedno rad obleče. V svoji ordinaciji vsak dan odgovarja na vprašanja pacientov v stiski. Kljub častitljivim 98-im letom je še vedno aktiven v Društvu srca in ožilja Slovenije, ki ga je pomagal ustanoviti pred skoraj 30 leti.

MAJ: MILAN RAKOVAC
Milan Rakovac, istrski pisatelj, pesnik, publicist, prevajalec in novinar je angažiran borec za razumevanje in sožitje med Slovenci, Hrvati in Italijani. Istran, ki je s svojo literaturo in javnim delovanjem pogumno razkrival kočljive teme, ki so v 20. stoletju usodno zaznamovale narode Severnega Jadrana. Trmasti preskakovalec meja je ustanovitelj Mednarodnih obmejnih srečanj FORUM TOMIZZA, ki so lani zaokrožila 20. jubilejno izvedbo. Rakovac je zagovornik medkulturnega dialoga in kritik nacionalističnih omejitev in se kot kolumnist oglaša v Primorskih novicah in Primorskem dnevniku.

JUNIJ: DAVID DAVIDOVIĆ
29-letnemu športnemu zanesenjaku iz Izole Davidu Davidoviću gre zasluga, da se bo družina 4-letne deklice Saške, ki je preživela možgansko kap, lažje spopadla s stroški številnih terapij. Njegova pobuda za spletno dobrodelno dražbo športnih dresov je presegla vsa pričakovanja. Namesto peščice dresov, kolikor jih je nameraval vključiti v dražbo, jih je prejel kar 96, zanje pa v manj kot 10 dneh zbral okrog 13.000 evrov. Davidović je s somišljeniki zaslužen tudi za to, da je znova oživelo dolga leta opuščeno okroglo igrišče v Livadah, na katerem so prve gole zabijali tudi danes uspešni nogometaši.

JULIJ: DARKO ZONJIČ
Darko Zonjič je poveljnik državne enote za neeksplodirana ubojna sredstva, ki ima sedež v Novi Gorici. V njej deluje 33 prostovoljcev, ki so usposobljeni in izurjeni za odstranjevanje nevarnih ostankov iz prve in druge svetovne vojne. V zadnjih petnajstih letih so opravili več kot šest tisoč intervencij in uspešno uničili sto tisoč kosov granat, ročnih bomb, min in topovskih vžigalnikov. Nihče ne ve, koliko življenj so rešili. Pa vendar je to neprecenljivo, nevarno delo, večinoma neopazno, je povedal Zonjič ob prejemu državnega odlikovanja.

AVGUST: MIHAEL TOMŠE
Piranski občinski redar Mihael Tomše je ob izbruhu požara v starem jedru Pirana skupaj s policistom in gasilcem v hiši našel pogrešanega 12-letnega otroka in ga v zadnjem trenutku rešil iz objema dima in ognja. Mihael se je že ob začetku požara pridružil gasilcem in policistom pri evakuaciji bližnjih stanovalcev, v enem od stanovanj pa je ostal 12-letnik. Ko je po njem povpraševala njegova mati, je brez pomisleka pograbil za roko policista in gasilca ter stekel v zadimljeno notranjost goreče hiše. Ker je bil brez dihalnega aparata, je na koncu tudi sam pristal v bolnišnici.

SEPTEMBER: GREGOR BOŽIČ
Pri svojih 35 letih je Novogoričan Gregor Božič na Festivalu slovenskega filma v Portorožu debitiral z igranim celovečercem Zgodbe iz kostanjevih gozdov ter tako prevzel žirijo in občinstvo, da je odnesel rekordnih enajst nagrad vesna. Še bolj kot nagrade pa navdušujeta iskreno prepričanje in jasni izraz umetnika, ki je študiral in delal v tujini, a ostaja tesno povezan z domom. Ob delu režiserja in direktorja fotografije pa je Božič raziskoval tudi sadne sorte ter uredil knjigo na to temo. Danes z družino vzdržuje edinstveni vzorčni sadovnjak. V razmišljanjih vedno znova dokazuje, da ima kljub mladosti globok občutek za pristno moč narave ter edinstvenost svoje rodne pokrajine in njenih ljudi.

OKTOBER: LARISA ŠTOKA
Predsednica društva Palčica pomagalčica in dobrodelni škratki, osnovnošolska učiteljica Larisa Štoka iz Kopra, je v začetku oktobra postala obraz humanitarne akcije za Krisa. Kljub temu, da je društvo še mlado in majhno, se je kmalu po objavi prvega poziva na družabnem omrežju, znašlo sredi velike zgodbe, ki je segla tudi prek naših meja. 20-mesečni Kris, ki je povezal Slovenijo, se zdravi v Združenih državah Amerike. Denarja za najdražje zdravilo v zgodovini doslej, pa se je s pomočjo donacij posameznikov in velikih podjetij nabralo toliko, da bo društvo lahko pomagalo tudi številnim drugim otrokom z redkimi boleznimi.

NOVEMBER: MATJAŽ GERGETA
Predsednik Krajevne skupnosti Jagodje – Dobrava, Matjaž Gergeta, je tamkajšnje prebivalce in z njimi vse občane Izole pripeljal do velike zmage, ki bo morda navdih tudi drugim v Sloveniji. Pošta Slovenije je nameravala zapreti poslovalnico v Jagodju, temu pa so se prebivalci s pomočjo krajevne skupnosti uprli in jo uspeli zadržati vsaj še za dve leti. Podprli so jih podjetniki, društva, organizacije in drugi. Proti zaprtju so zbrali 2372 podpisov, na svojo stran so pridobili tudi občino z županom na čelu. O zapiranju pošt je razpravljal tudi odbor za gospodarstvo državnega zbora.

DECEMBER: DUŠAN KALC
Dušan Kalc je predsednik openske sekcije Vsedržavnega združenja partizanov Italije, ki skrbi za nastajajoči »Park miru« na Opčinah, kjer so bili 15. decembra 1941 ustreljeni obsojenci 2. Tržaškega procesa. Ko so člani italijanske neofašistične organizacije Casa Pound v dneh pred obletnico dogodka Opčine in Lonjer polepili s plakati, na katerih so ustreljene slovenske domoljube označili za teroriste, je združenje takoj reagiralo: vsakoletna počastitev na openskem strelišču v spomin žrtvam, na kateri se je zbrala ogromna množica slovenskih in italijanskih demokratov, je letos izzvenela kot umirjen, a mogočen odgovor neofašističnim provokacijam.

Kdo bo Osebnost Primorske leta 2019?
Irena Mihelj
Ivan Tavčar
Pavel Čuk
Boris Cibic
MIlan Rakovac
David Davidović
Darko Zonjič
MIhael Tomše
Gregor Božič
Larisa Štoka
Matjaž Gergeta
Dušan Kalc








Zadnji prispevki