Trenutno se predvaja:
19. oktober 2017 ob 07:41 Zgodbe

Andrej iz Luksemburga, kjer vse poteka po črki zakona

V Luksemburgu živi okrog pol milijona ljudi, skoraj polovica med njimi je tujcev. Minimalna plača znaša 1600 evrov, povprečna pa dobrih 3000 evrov.
Andrej Maršič. Foto: osebni arhiv

Andrej Maršič. Foto: osebni arhiv

Andrej Maršič od začetka leta živi v Luksemburgu, majhni državi, stisnjeni med Belgijo, Nemčijo in Francijo, ki je osemkrat manjša od Slovenije. Zaposlen je pri Evropski komisiji, ukvarja pa se predvsem z analizo statističnih podatkov. Do službe je prišel po naključju, s prijavo na spletni strani. Ko je na to že skoraj pozabil, so ga poklicali in vprašali, če si še vedno želi delati pri njih. In seveda je bil odgovor pritrdilen. Delo se prične okrog devetih in traja do petih ali šestih, včasih tudi dlje.

Mesto je stičišče romanske in germanske kulture, kar se najbolj pozna pri uporabi različnih jezikov. "Uradni jeziki so tukaj francoščina, nemščina in luksemburščina. Tu je seveda še angleščina in ker to ni bilo dovolj, so dodali še portugalščino, od koder prihaja največ priseljencev. Dejansko je še najtežje najti govorca, s katerim se bi pogovarjal v domačem jeziku, torej v luksemburščini. To pa na drugi strani pomeni, da je nam tujcem tu lažje, saj si eden od mnogih.

Zakaj je v Luksemburgu tako veliko Portugalcev?

V začetku 20. stoletja so v Luksemburgu odkrili železovo rudo in ker Luksemburžani niso bili pripravljeni fizično delati, so začeli uvažati delavce. Portugalci so se tako začeli množično priseljevati in njihova diaspora je še vedno zelo močna.

"Povprečna plača znaša nekaj čez 3000 evrov, a so tudi cene temu primerno zasoljene. "Najemnine so še vedno nesramno drage. Za stanovanje, veliko 50 kvadratnih metrov, je treba odšteti približno 1500 evrov na mesec. Večina ljudi se zato vozi iz Nemčije, Belgije ali Francije. Za kosilo plačaš od 20 do 30 evrov, za kavo 2 do 3 evre, za pivo pa na primer 5 do 7 evrov."

Na cene se je Andrej že privadil, zato pa ga še vedno muči vreme, ki se ga enostavno ne da primerjati s tistim ob Koprskem zalivu. "Ni primerjave. Nazadnje sem bil v Kopru septembra in prišel sem v zimski bundi, pa so me že na letališču čudno gledali, kaj šele v Kopru!"

Pravila so v Luksemburgu sveta in vsi se jih držijo. "Jaz bi temu rekel, da ljudje ne razmišljajo o tem, da je treba nekoga izigrati. Pri nas doma recimo velja miselnost: če nihče ne opazi, potem je v redu. Če na avtobusu na primer ne preverjajo, ali imamo vozovnico, potem je ne potrebujemo. V Luksemburgu je povsem drugače. Nihče ne bi niti pomislil, da bi šel na avtobus, ne da bi plačal vozovnico."

Tudi v Luksemburgu se spopadajo z množico avtomobilov, zlasti zaradi voznikov, ki prihajajo v mesto iz drugih držav. "Ob osmih zjutraj in ob šestih zvečer so taki zastoji, da se komaj kaj premika. Mestni potniški promet pa je odlično urejen, na trenutke je avtobusov celo preveč."


Zadnji prispevki