Trenutno se predvaja:
26. oktober 2019 ob 21:04 Zgodbe

Bodo oljkarji zaradi slabe letine dobili kaj od države?

Ali bi lahko oljkarji dobili finančno nadomestilo, kot ga bodo čebelarji zaradi slabe letine? Za to si prizadeva tudi dr. Maja Podgornik, vodja Inštituta za oljkarstvo Znanstveno raziskovalnega središča Koper.
V oddaji Primorski kraji in ljudje smo gostili vodjo Inštituta za oljkarstvo dr. Majo Podgornik. Foto: MMC RTV SLO
V oddaji Primorski kraji in ljudje smo gostili vodjo Inštituta za oljkarstvo dr. Majo Podgornik. Foto: MMC RTV SLO

Številni oljkarji so izkoristili sončen konec tedna za obiranje oljk. Nekateri pa mrež pod oljkami niso razgrnili, saj je zelenih plodov tako malo, da jih ne bodo obrali. Da bi zaradi slabe letine nadomestilo lahko dobili tudi oljkarji si prizadeva tudi dr. Maja Podgornik, ki je pred kratkim postala tudi predsednica Zveze društev oljkarjev Slovenije in na tem mestu zamenjala priznanega oljkarja Mirana Adamiča. To je velik izziv, priznava 40- letna Podgornikova. O njeni raziskovalni poti in novih nalogah se je njo pogovarjala Tjaša Škamperle.


Pred kratkim ste postali predsednica Zveze društve oljkarjev, kakšna bo vaša vloga?

Mislim, da bo kar zahtevna, z veliko odprtimi vprašanji. Pripravlja se namreč nova strategija za oljkarstvo, zaključuje se programsko obdobje 2014-2020 in pripravljajo se dokumenti za 2021-2027. To obdobje bo kar pestro.

Vajeni smo, da so v vrhu oljkarskih organizacij ali ustanov ženske, poskusni center za oiljkarstvo namreč vodi ženska, laboratorij v Izoli vodi ženska, Inštitut za oljkarstvo vodite vi - ampak ženska na vrhu Zveze društev oljkarev je pa vendarle prvič!

Drži! Bom rekla, da je tudi to zame poseben izziv, ker imam pod seboj kar nekaj močnih oljkarjev, ki imajo svoje zahteve in potrebe.

Koliko je društev, ki jih zdaj nekako povezujete v tej zvezi?

Štiri društva, upam pa, da se bo še kakšno priključilo.

Pred dnevi ste se za skupno mizo usedli vsi, ki preštevate izpad, ki ga je oljkarstvo zabeležilo letos. Kakšne so te srednje vrednosti, ki govorijo o škodi?

Usedli smo se zato, ker to ni bila enostavna naloga. Ocena je bila zelo težka, če gremo po terenu vidimo, da je od nasada do nasada pridelek zelo različen in ni nekega pravila, po kakšnem je ta škoda nastala. Vsi vemo, da so bile vremenske razmere neugodne, ne vemo pa, kakšno je bilo pravilo narave, da je ta škoda nastala. Za Slovensko Istro so ocene okrog 70%. Gibljemo se od zadovoljivega pridelka do popolnega izpada pridelka. V Goriških Brdih in Vipavski dolini je bila škoda nekoliko večja.

Oljkarske javne službe in Znanstveno raziskovalno središče Koper so na kmetijsko ministrstvo poslali odpis in obrazložitev, zakaj bi morali biti v register vpisani oljkarji letos upravičeni do pomoči oz. nadomestila. Preden bi pridelovalci lahko podali vloge, bo morala svoje narediti še vlada. Sprejeti bo morala sklep, da lahko Uprava za reševanje izvede oceno škode. Podgornikova verjame, da se bo birokratko kolesje le začelo premikati:

"Jaz v to verjamem, marsikateri oljkar pa je do tega skeptičen, saj je oljkarstvo žal še vedno marginalna panoga v slovenskem kmetijstvu."
Na kmetijskem ministrstvu menijo, da prvi izračuni in informacije kažejo, da sama škoda v oljkarstvu ni škoda, ki bi jo lahko obravnavali v skladu z zakonom, ki ureja odpravo naravnih nesreč, temveč so možne le oblike pomoči kmetijskim gospodarstvom v težavah. V čebelarstvu veljajo drugačna pravila: do pomoči bodo upravičeni tisti, ki so imeli 30. junija letos v registru prijavljenih najmanj deset čebeljih družin, ne glede na dejansko škodo, ki je ni nihče popisoval. Obrazce so poslali skoraj 5000 čebelarjem.

Celoten pogovor z dr. Majo Podgornik lahko poslušate na spodnji povezavi:


Zadnji prispevki