Trenutno se predvaja:
4. november 2020 ob 11:00 Zgodbe

Covid je povezal raziskovalce po vsem svetu

Dr. Borut Štrukelj, redni profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, bo nocojšnji gost oddaje Odprto za srečanja. Na obisk ga je povabila Nataša Benčič. Seveda je bilo njeno prvo vprašanje, kako blizu oz. kako daleč smo od cepiva proti koronavirusu.
Foto: Primorske novice/Tomaž Primožič/FPA
Foto: Primorske novice/Tomaž Primožič/FPA

"Število farmacevtskih družb po svetu, ki iščejo cepivo za covid, se vsak dan spreminja. Trenutno jih je 232, veliko z raziskavami še v predklinični fazi. V igri je okrog 42 cepiv, šest je provizorično sprejetih, sicer pa je v tretji fazi 13 cepiv. Do konca leta bi lahko bili družbi Moderna terapevtics in Astra Zeneca, skupaj z Univerzo Oxford, prvi dve družbi, ki bi dali na razpolago nekaj sto milijonov odmerkov cepiva. Gre za novo raziskovalno platformo, ko lahko v kratkem času naredimo ogromno in to nam daje upanje, da bo tudi Slovenija relativno hitro prišla do 250 ali 300 tisoč odmerkov cepiva." Tako pove naš sogovornik, dr. Borut Štrukelj, in to je verjetno tisto, kar si ta hip vsi najbolj želimo slišati.

A pogovor s človekom izjemno širokega znanja je širši, saj o razvoju cepiv in zdravil pripoveduje na način, ki je tudi laikom razumljiv. Vesel je bil vabila v studio Radia Koper, saj je Koper v njegovem življenju zelo pomemben. Tu je zaključil osnovno šolo in gimnazijo, tu bi se, pravi, rad postaral. Tu mu srce zaigra.

Foto: Radio Koper

Apotekar. Tako so ga prijatelji klicali pri tabornikih, saj je ves čas razlagal o naravnih zeliščih. To mladostniško poimenovanje seveda ni bilo daleč od resnice. Priznani farmacevt, dr. Borut Štrukelj, je redni profesor na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, v času, odkar živimo z virusom, pa tudi zelo zaželen sogovornik. Veliko Kopra je v njem, a ga je življenje odneslo v Ljubljano, pa še ta je morda za človeka njegovega znanja včasih preozka. Je namreč eden večjih strokovnjakov na področju farmakognozije in genskega inženiringa pri nas, z odliko je diplomiral iz farmacije, doktoriral iz biokemije in se podoktorsko izpopolnjeval na Nizozemskem. Je gostujoči profesor na Univerzi Duquesne v ZDA, kot raziskovalec dela tudi na Institutu Jožef Stefan na področju biokemije in biotehnologije. Njegovo področje dela so tudi zdravilne rastline, že kot dijak koprske gimnazije je imel svoj laboratorij. Je prejemnik številnih nagrad, soavtor ali avtor patentov, izvedenec na področju zdravil, deloval je tudi v evropski agenciji za zdravila.

Kako blizu ali kako daleč smo od cepiva za koronavirus, je seveda prvo vprašanje v pogovoru.
"Kar se cepiv tiče, sem bil optimist in že marca napovedal, da bomo prvo cepivo imeli morda že oktobra, glede na rezultate, ki smo jih dobivali takrat. Skupine raziskovalcev namreč dnevno spremljamo rezultate po vsem svetu. Nismo se veliko zmotili, ta trenutek je namreč šest cepiv v t. i. preizkusni uporabi. Niso še primerna za široko cepljenje, imajo omejeno možnost uporabe. Rusi imajo dve, Kitajci pa več cepiv, ampak moramo biti zelo pozorni. Dovoljenja dajejo regulatorne oblasti, seveda je Slovenija del evropske skupnosti, lahko uporabimo le tisto, kar odobri evropska agencija za zdravila."

Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije pa splošno razširjenega cepiva ne bo pred sredino leta 2021. Foto: Shutterstock

Pot do cepiva ni enostavna, ni hitra in ni poceni. Pa vendar bo morda zdaj, ko svet z velikim upanjem zre v znanost, verjetno z večjim spoštovanjem kot kdajkoli prej, hitrejša.

"Kolegi raziskovalci pravimo, da je edina dobra stvar covida, da je združil raziskovalce in laboratorije po vsem svetu. Najhitreje se razvijajo nova cepiva DNA in RNA, ki niso klasična cepiva, kot smo jih poznali nekoč. Hitrejši razvoj in količina sta zdaj mogoča, klasičen razvoj pomeni tri do štiri leta trdega dela, ljudje pa bi cepivo seveda želeli imeti takoj."

Skozi kakšne faze in postopke gre cepivo, preden je uporabno za najširšo populacijo in katera od faz je najbolj občutljiva?

"Predklinična faza poteka na živalih, nato so tri faze kliničnega preizkušanja. V prvi od teh treh faz je naprej manjše število zdravih prostovoljcev, v drugi fazi so na vrsti že okuženi ali že bolni, tretja faza pa zajema vsaj 10 do 15 tisoč posameznikov in šele tu se vidi varnost, kar so Rusi in Kitajci kar preskočili."

Kaj cepiva in tudi zdravila dela tako draga? Koktejl, ki nastane, substanca sama po sebi verjetno ni najdražja, ali pač?

"To ste odlično povedali. Ni draga snov, drag je razvoj. Pri razvoju zdravil za redke bolezni, kjer je malo bolnikov, 10 do 12 tisoč na vsem svetu, kot primer fantka Krisa, sta za šli vsaj dve milijardi dolarjev. Zato je zdravilo tako drago, učinkovina pa morda stane le nekaj 100 evrov."

Dr. Borut Štrukelj. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Ljudje verjetno še nikoli prej nismo s tolikšnim zanimanjem spremljali novic iz sveta znanosti, kot jih spremljamo zdaj. Upajmo, da bomo delo znanstvenikov, stroke tudi bolj spoštovali, čeprav se je žal rodilo tudi veliko samooklicanih strokovnjakov.

"Ja, to je nekaj, kar je presenetljivo, čeprav smo vedno imeli teorije zarote. Moje stališče je, da vsako terapijo, zdravljenje, cepljenje, sprejmemo prostovoljno, vsakdo ima pravico, da sprejme ali odkloni. Če odkloni zaradi zdravja, je normalno, zaradi vesti tudi, a ima potem odgovornost. Imamo pa tudi združenja in organizacije proti cepljenju, ki temeljijo na zgodbah in primerih posameznikov, v znanosti pa velja statistika. S cepivi smo rešili milijone ljudi, pomislite samo na črne koze. Ali drugače, pričakovana življenjska doba je bila nekoč 40 let, zdaj živimo 30 let dlje. Zaradi medicine, antibiotikov, cepiv. Cepljenje vsekakor da, vendar varno in učinkovito cepivo."

Dr. Borut Štrukelj rad predava študentom, a tudi vsem, ki jih njegovo znanje zanima, znanje rad deli in rad se uči, prav vsak dan. Rad pa tudi živi, se rekreira, druži s pozitivnimi ljudmi. Skrbi za psihično in fizično ravnovesje. Med njegove rituale za zdravje, poleg prave mere dela, počitka, športa in optimizma, sodi tudi jutranji obred s 3 dl radenske z limono, ki je polna antioksidantov. Verjame, da bomo spet svobodno dihali in našli cepivo. Rad govori o zdravilnih rastlinah, ki so že od otroštva njegova velika ljubezen. Takrat jim je pravil 'rožice', danes pozna vsako posebej in verjame v njihovo učinkovitost. A ljudje si želimo, da bi vse delovalo hitro, takoj in smo nestrpni, zato posegamo po zdravilih; farmacevtske družbe pa reklamirajo vse, kar deluje hitro in še hitreje.

Nataša Benčič

Odprto za srečanja: dr. Borut Štrukelj

Zadnji prispevki