Trenutno se predvaja:
25. november 2020 ob 14:48 Zgodbe

Dimitri Cacovich se s kmetijstvom ukvarja iz ljubezni do dela, zemlje in vasi

Delo na kmetiji zahteva veliko prilagajanja in vztrajnosti, pa tudi ljubezni do rojstnega kraja in domačega okolja, meni Dimitri Cacovich, 22-letni čebelar in vinar iz Lonjerja pri Trstu.
Foto: Radio Koper
Foto: Radio Koper

Dimitri Cacovich je že od malih nog rad zahajal med vinograde in pašnike, takoj po zaključku srednje šole, pred štirimi leti, pa se je odločil za poklic, ki mu je popolnoma predan. Pri štirinajstih letih je s pomočjo dedka že začel spoznavati delo v čebelnjaku. Danes ima tako kar 60 panjev, trte pa je posadil na dveh hektarih zemljišča. Na svoj kraj je zelo navezan in tudi dejaven v domačih kulturnih društvih. Med drugim je svojim izdelkom nadel ledinska in narečna imena.

V središču Lonjerja pri Trstu se nahaja domačija, kjer se ukvarjate z vinogradništvom in čebelarstvom. Nekoliko nižje od domače hiše imate tudi vinograde?

Večina vinogradov se nahaja v Lonjerju, v domači vasi, imamo jih tudi v bližnji vasi, v Ricmanjih. Tam imamo približno hektar vinogradov, v Lonjerju pa hektar in pol. Čebelnjak je v Lonjerju, med vinogradi, tam imamo vseh šestdeset panjev, enega ob drugem. Skupaj torej približno dva hektarja in pol posajenih trt. V prihodnjih letih bomo posadili še približno šest tisoč metrov.

Vaši vinogradi so tudi med najstarejšimi v vasi.

Imamo dva zelo stara vinograda, eden se nahaja v Lonjerju, ki ima približno 45 let, to so zelo stare trte, drugi pa je v občini Dolina, v bližini Ricmanj.

Katere sorte pridelujete? Vemo, da ste jih povezali tudi z narečnimi besedami, na primer z imenom vetra, ki piha v tej dolini.

Največ je malvazije, vitovske in refoška, imamo pa tudi savignon, suhi muškat, delamo razne cuvéeje. Beli cuvée vsebuje vitovsko, malvazijo in rebulo in se imenuje stenčnik, ker me spomni bolj na 'frišno' vino. Stenčnik je namreč ime vetru, ki piha tukaj v Lonjerju. Občuti se ga predvsem v poletnem času, ko piha od devetih do šestih zjutraj in hladi našo dolino.

Za delo na kmetiji ste se odločili že v najstniških letih.

Ja, mi smo družina, ki se s tem ukvarja že precej časa, to je že tretja ali četrta generacija. Moj dedek je to počel v vasi. Tukaj v Lonjerju smo imeli majhno domačijo: šest krav in dva prašiča, kokoši, čebele in vinograd. To je tradicija, ki gre iz generacije v generacijo. Jaz sem se najprej začel ukvarjati s čebelarstvom, potem sem pri štirinajstih letih začel učiti dedka in bratranca. Leto kasneje sem dal svoja prva dva panja, iz leta v leto sem čebelnjak širil. To je bil začetek. Potem pa sem se pri osemnajstih odločil, da se bom po končani maturi ukvarjal s čebelarstvom in vinarstvom. Počasi sem širil kmetijo, da sem prišel sem, kjer sem danes. S kmetijstvom sem se začel ukvarjati ne samo zaradi družinskih korenin, ampak tudi zaradi ljubezni do dela, do naše zemlje in vasi.

Začeli ste z nekaj panji, zdaj jih je torej že 60. Kakšen med pridelujete?

Proizvajamo štiri, pet sort, odvisno od leta. Če je dobro leto, uspemo med drugim pridelati akacijev, spomladni cvetlični ter poletni cvetlični in tudi lipov med.

Kdo vam pri opravilih pomaga, sodeluje cela družina?

S čebelnjakom se ukvarjam sam, v vinogradih imam pomoč dedka in očeta. Ko je trgatev ali osmica, pa pomaga cela družina.

Kaj vas je pripeljalo na to pot, družinske korenine ali še kaj drugega?

Največ je k temu prispevala ljubezen do dela, do naše zemlje in vasi. V veliko zadoščenje mi je, ko ljudje ob pokušini rečejo, da je dobro.

Kaj bi lahko rekli o letošnji letini?

Glede medu ni bila odlična letina. Nekaj smo ga pridelali, bi pa lahko bila letina boljša. Kar se vina tiče, pa je bila odlična letina. Pridelali smo precej grozdja in lahko rečem, da tudi zelo kvalitetno, saj so bile vremenske razmere odlične: padal je dež, ko je bilo potrebno, ko je bila trgatev, je bilo lepo sonce, grozdje je tudi zelo lepo dozorelo ... V sodih je kvalitetno vino.

Omenili ste vreme, ste tudi od tega zelo odvisni?

Čebelarstvo je zelo odvisno od vremena. Recimo, če dežuje ves teden, ko cvetita akacija, lipa, ki sta dva največja pridelka, potem čebele ne utegnejo pobirati nektarja in ni pridelka. Kar se vina tiče - recimo, lani smo imeli točo v Ricmanjih in tako smo izgubili ogromno pridelka. V Lonjerju imamo redkeje točo, tako da je vsako leto konstanten pridelek in nimamo izgub.

Poleg dela med trtami ste dejavni tudi kulturnem društvu Lonjer Katinara in v pihalnem orkestru v Ricmanjih?

Tu, v kulturnem društvu v vasi, imamo zbor, v zadnjih letih organiziramo mednarodno zborovsko srečanje. Kot zbor nastopamo na proslavah, pri spomenikih, v cerkvi. V Ricmanjih pa imamo razne dogodke, koncerte ob vaškem zavetniku, za božič, vsako leto imamo kakšen projekt.

Kakšni so vaši načrti?

Upam, da bom v naslednjih letih še bolj razvil kmetijo, posadil še nekaj trt, tudi čebelarstvo bi želel nadgraditi. Cilj v prihodnjih letih bo odpreti kmečki turizem.
Tjaša Lotrič


Zadnji prispevki