Trenutno se predvaja:
24. januar 2021 ob 19:48 Zgodbe

Dr. Rado Pišot: Še nikoli ni človek tako potreboval gibanja, kot ga potrebuje danes

Na nočni obisk smo povabili prvega moža Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, doktorja Rada Pišota.
Foto: Osebni arhiv
Foto: Osebni arhiv

V enournem pogovoru je razkril svojo zanimivo življenjsko zgodbo kineziologa, znanstvenika in direktorja. Klepet pa je nanesel tudi na njegove vloge v prostem času - vlogo popotnika, motorista, tabornika, športnika od A do Ž, nogometnega trenerja, smučarskega učitelja, priložnostnega glasbenika in celo kmeta.

Lahko morda na kratko opišete, kakšne so koristi kineziologije v praksi?

Vedno pravim, da je kineziologija veda, ki se je premalo zavedamo. Je znanost o gibanju človeka. Zanima nas, kaj se skozi gibanje ali negibanje z nami dogaja. To gibanje, ki nas spremlja vsepovsod, nas je skozi evolucijo oblikovalo. Na to vseskozi pozabljamo. Brez giba nismo ljudje.

V času epidemije smo spet začeli poslušati znanost. Kako dojemate čas, v katerem živimo?

Slovenija je tako majhna dežela, da bi lahko bila usklajena pri kakšni zadevi. Pričakoval bi, da bo imela znanost večjo težo pri reševanju aktualnih tegob. Še nikoli ni človek tako rabil gibanja, kot ga potrebuje danes. Gibanja s protokoli, seveda. A gibanja na prostem. To je osnova imunskega sistema. Najhujši primeri, ki se nam zgodijo, se morajo vrniti v življenje, v gibanje. Brez tega ne moremo preživeti.

Kaj je tisto, kar vas znanstvenike zmede ali celo postavi vašo kredibilnost pod vprašaj?

Največkrat se to zgodi, kadar znanost komentirajo nekompetentni ljudje. Zato se potem sprašujemo, katere informacije so sploh resnične oziroma komu lahko nekdo zaupa. Zgolj vprašanje časa je, kako hitro se bo našel nekdo, ki bo znanstvenika spodbijal. Danes, recimo, pride znanstvenik, ki svoje izjave podkrepi z dokazi, argumenti, raziskovalnimi metodologijami. Potem pa se pojavi nekdo, ki ga demantira, in to brez kakršnega koli dokaza. A ta oseba ima v očeh splošne javnosti enako težo in vlogo kot znanstvenik! Zato tudi (lahko) prihaja do manipulacij. Na srečo so sicer v znanstvenih krogih kljub temu zadeve še vedno dovolj jasne, še vedno se ve, na kakšen način in na koga se lahko nasloniš. Tudi tu so primeri, ki zaidejo v visoko citirane, vrhunske znanstvene revije, pa se kasneje te članke spodbija, ampak to je postopek, protokol, to je čas.

Smo v času, ko o celiakiji lahko vedo več trgovci kot zdravniki ...

Mislim, da smo izgubili občutek velikih ljudi, torej kult osebnosti, ki je pomenil ogromno. In tako smo žal izgubili tudi na področju zdravstva.

Bi lahko rekla, da problem tiči v nekompetentnosti?

Se popolnoma strinjam. Sistem je tako vzpostavljen, da ni kompetenca tista, ki velja za doseganje nekega skupnega cilja. In tako je na vseh nivojih. So pa to sistemski problemi, ki jih bomo težko rešili.

Iztok Novak - Easy

Nočni gost je bil dr. Rado Pišot

Zadnji prispevki