Trenutno se predvaja:
31. maj 2017 ob 16:59 Zgodbe

Morske raziskovalce skrbi pojav tujerodne rebrače v Tržaškem zalivu

Vrste od drugod so v zadnjih desetletjih močno naselile tudi Sredozemsko morje. Pravo "avtocesto" zanje predstavlja zadnja širitev Sueškega prekopa.
Meduza Rhopilema nomadica je prišla iz Rdečega morja. Podobna je našemu velikemu klobučnjaku, vendar na človeški koži povzroči hude opekline. Foto: https://commons.wikimedia.org/wiki/User:Ori~

Meduza Rhopilema nomadica je prišla iz Rdečega morja. Podobna je velikemu klobučnjaku, vendar na človeški koži povzroči hude opekline. Foto: https://commons.wikimedia.org/wiki/User:Ori~

Na fotografiji zgoraj: rebrača Mnemiopsis leidyi, ki povzroča veliko škode ribičem, saj se prehranjuje tudi z ličinkami sardel in sardonov. Foto: Steven G. Johnson, obdelava Radio Koper v skladu z licenco Creative Commons Attribution-Share Alike 3.0

Tujerodne morske vrste so v zadnjih desetletjih močno naselile tudi Sredozemsko morje. Pravo avtocesto za izmenjavo vrst predstavlja zadnja širitev Sueškega prekopa, podnebne spremembe, z dvigom temperatur morja, pa nudijo ugodne pogoje za njihovo preživetje.

Negativnih vplivov seveda nimajo vsi tujerodni organizmi, prisotni v Sredozemskem in posledično Jadranskem morju, so pa nekateri izmed njih lahko zelo škodljivi. V novem okolju nimajo naravnih sovražnikov, zato se ustalijo in pogosto oblikujejo velike populacije, ki se začnejo hitro širiti in izpodrivati domače organizme. Škodo povzročajo naravnemu ekosistemu, ribištvu in posredno turizmu.

Med njimi je vrsta rebrače, ki je pred leti povzročila veliko škodo ribištvu v Črnem morju, in se je naselila tudi v Tržaškem zalivu. Italijanski, slovenski in hrvaški morski strokovnjaki to tujerodno vrsto zato pozorno spremljajo.

Morski ABC: rebrače

Borut Mavrič z Morske biološke postaje Piran je pojasnil:

"V našem morju se pojavlja več vrst rebrač. Ne skrbijo nas vse. Nekatere so pri nas doma in so v ekosistem že dodobra vpletene. Problem so tiste, tujerodne, ki prihajajo v to novo okolje in se borijo za to, da bi se umestile v ta sistem. Prenekatere izmed njih lahko postanejo invazivne, kar pomeni, da se začnejo čezmerno razmnoževati in povzročajo negativne vplive na okolje in tudi na človeka. Ena izmed njih je tujerodna rebrača Mnemiopsis leidyi, ki se je prvič pojavila že pred več leti, okrog leta 2006, prvo množično pa smo v Severnem Jadranu zabeležili lani, konec poletja.

V vseh okoljih, kjer se je pojavila kot tujerodni organizem, je povzročila pravo ekološko katastrofo, na ta način, da je tekmovala za hrano z drugimi pelagičnimi vrstami, recimo s sardelami in sardoni, hkrati pa je plenila tudi njihove ličinke. Ker je bila tako zelo uspešna in se je tako zelo namnožila, je povzročila upad populacij drugih vrst. Tako je na primer v Črnem morju ulov sardel in sardonov upadel tudi za več kot 80 odstotkov, kar je ekološka in tudi ekonomska katastrofa.

Velikost takega organizma je odvisna od pogojev v okolju, zraste pa lahko do približno 16 centimetrov. Problematične so zaradi količine ter zaradi tega, koliko pojejo in kako hitro se razmnožujejo.

Slovensko morje ima posebnost velikega nihanja temperatur, pozimi se zelo ohladi, in to je bil nekako naš branik pred večjim pojavljanjem tujerodnih vrst. Upali smo, da bo to zadostna ovira tudi za tujerodno rebračo, ki pa je letošnjo zimo uspešno preživela.

Trenutno se pogovarjamo z Ministrstvom za okolje in prostor, da bi naredili krajšo študijo, v kateri bi ugotovili, kakšna je dinamika te populacije, da bi ugotovili število, s čim se tukaj prehranjuje, kakšen je njen potencial, ker se te stvari spreminjajo v odvisnosti od okolja, kjer se organizem pojavi. Hkrati bi preverili, ali mogoče v našem okolju že obstajajo plenilci, ki bi lahko to populacijo nadzirali, da ne bi prišlo do takšnih nevšečnosti, kot v Črnem morju ali Kaspijskem morju."

Obiskali smo Inštitut za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko v Trstu. Tujerodne vrste lahko pridejo v Sredozemsko morje z morskimi tokovi, ladijskim prometom pa tudi prek Sueškega prekopa. Na njihovo naselitev v novem okolju vse bolj vplivajo podnebne spremembe, pravi raziskovalka in direktorica oddelka za Oceanografijo na tržaškem inštitutu, Paola Del Negro: "Poznamo migracije tujerodnih vrst, ki potekajo skozi Sueški prekop. Imenujemo jih 'lessepsijanske' po Francozu Ferdinadu De Lessepsu. Njegovi so namreč načrti za gradnjo Sueškega prekopa, ki povezuje dve zelo različni morji: Rdeče in Sredozemsko. Iz Rdečega morja so se tako, predvsem v vzhodne predele Sredozemlja, kjer je bila manjša raznolikost, naselile nekatere tujerodne vrste. Če se bo temperatura morja v Sredozemlju postopno dvigovala, bodo te vrste, ki sicer prihajajo že iz toplejšega morja, naletele na vse bolj ugodno okolje, kjer bodo lahko preživele in ustvarile številčnejšo populacijo."

Sueški prekop je bil zgrajen leta 1869, takrat se je začela tudi migracija tujerodnih vrst iz Rdečega morja, vendar so bile takrat za Sredozemsko morje značilne nižje temperature: "Te migracije so bile sprva počasnejše, a obsežnejše iz smeri Rdečega morja. Potekale so tudi v obratni smeri, a v Rdečem morju, kjer je bogata biodiverziteta, so sredozemske vrste naletele na veliko konkurenco. Nasprotno pa je bil vzhodni del ob Sueškem prekopu tudi z geološkega vidika manj pester, zato so se tujerodne vrste zlahka razširile. Seveda pomeni nedavna širitev Sueškega prekopa vse večjo 'avtocesto' za izmenjavo vrst," pojasnjuje Del Negrova.

Druge tujerodne vrste pa prispejo lahko tudi s tokovi iz Atlantskega oceana: "Nekatere vrste se prilagodijo, druge ne. Lahko rečemo, da so bile take migracije že od nekdaj prisotne. Gre za vrste, ki so kolonizirale predvsem južni oziroma osrednji del Sredozemlja. Za severni predel, torej Jadransko morje, pa so bile značilne nizke temperature. A podnebne spremembe in globalno segrevanje vse bolj vplivajo tudi na Jadran in prav zato so se tiste tujerodne vrste, ki so se doslej zadrževale bolj v južnih predelih, začele seliti tudi proti severu, saj jim toplejši morski tokovi zagotavljajo preživetje. Različne tropske vrste pa v Sredozemlje pridejo tudi z ladjami. Nekatere ladje vodo zajamejo na Pacifiku ali na drugih območjih in jo prenesejo v pristanišča. V tej vodi pa so lahko različni morski prebivalci. Tropske vrste so za nas resnično tuje, ker so popolnoma drugačne. Ta pojav je z našega vidika zaskrbljujoč, saj gre za veliko število vrst, ki na tak način lahko prispejo tudi k nam."

V Sredozemskem morju so med tujerodnimi vrstami predvsem prisotne ribe, ki so se uspele prilagoditi, pravi Del Negrova: "V zadnjem obdobju povzroča največ skrbi meduza, ki ji pravimo Rhopilema nomadica, in je zelo pogosta v Rdečem morju. Je zelo podobna našemu velikemu klobučnjaku. Nasprotno od klobučnjaka pa je izredno pekoča in povzroča veliko težav kopalcem na posameznih območjih, na primer ob obali Izraela, Turčije, pa tudi Grčije. Žal so jo opazili tudi v severnem Jadranu, torej se počasi premika navzgor. Dokaj neraziskano je tudi področje mikroorganizmov, ki prihajajo iz različnih morij. Izmenjujejo se različne bakterije, o katerih pa se še ne vemo veliko."

Slovenija, Hrvaška in Italija so pred kratkim zaključile skupen evropski projekt, imenovan Balmas, o sistemu ravnanja z balastnimi vodami za varstvo Jadranskega morja.

"Analiza o tujerodnih vrstah, tudi manjših, je bila opravljena prav na območjih pristanišč. Raziskava je pokazala prisotnost nekaterih vrst, vendar jih ni veliko in je stanje dokaj dobro. Prisotne so tudi nekatere ribje vrste, ki se iz Sredozemlja selijo proti Tržaškemu zalivu, vendar ne predstavljajo večje nevarnosti za ekosistem. Lansko poletje se je pri nas pojavil zooplankton, vrsta rebrače. Gre za želatinasti organizem, ki je zelo podoben meduzi. Je tujerodna vrsta, ki je verjetno prispela prav z ladijskim prometom. Na tem območju je očitno naletela na ugodne pogoje. Pojav tega organizma je zaskrbljujoč, saj je na primer v Črnem morju zdesetkal plavo ribo in povzročil veliko škodo ribolovu. Gre namreč za invazivno vrsto, ki se hrani z drugim planktonom, ribjimi jajčeci in ličinkami. Prisotnost tega organizma nas zelo skrbi. V sodelovanju tudi s slovenskimi in hrvaškimi pristojnimi institucijami ter okolijskimi ustanovami pozorno spremljamo ta pojav. Upali smo, da se bo z zimskim obdobjem in nižjimi temperaturami ta tujerodna vrsta poslovila, vendar sodelavci z našega inštituta pravijo, da so jo znova opazili. To nas skrbi in moramo ta pojav spremljati."

Med primere, ko je ena izmed tujerodnih vrst izpodrinila avtohtono, Del Negrova navaja portugalsko ostrigo: "Gre za primer, ki ga poznamo tudi v Tržaškem zalivu. V znanstvene namene so konec 50 let minulega stoletja poskušali z gojenjem portugalske ostrige odkriti, ali se bo uspela bolje razmnožiti od avtohtone ostrige. Portugalska vrsta je na tem območju naletela na ugodne pogoje in se uspela razširiti izven gojišča ter popolnoma izpodrinila avtohtono vrsto. Morda bi kdo rekel, da je ena vrsta zamenjala drugo, toda ni ravno tako. Portugalska ostriga ima v primerjavi z avtohtono bolj hrapavo lupino, zato trže ribiške mreže. To je eden takih primerov. Vprašljivo pa je, kaj se lahko zgodi v naravni prehranski verigi, ko ene vrste ni več, saj je vsaka izredno pomembna."

Čezmejno sodelovanje med institucijami, tudi s piransko Morsko biološko postajo, poteka že vrsto let in je izredno pomembno, pravi tržaška raziskovalka, saj tako lahko opravljajo skupen nadzor nad dogajanjem v morju.

Lea Širok, Tjaša Lotrič


Zadnji prispevki