Trenutno se predvaja:
30. januar 2018 ob 14:11 Zgodbe

Na višjo gladino morja in vsakodnevne poplave se lahko prilagodimo

Gladina morja zaradi globalnega segrevanja ozračja narašča tudi ob slovenski obali. To bi bilo treba upoštevati pri načrtovanju.
Mareografska postaja v Kopru.

Mareografska postaja v Kopru. Foto: Radio Koper/Lea Širok

Na ARSO ocenjujejo, da morje začne poplavljati, ko preseže oznako treh metrov na tej letvi.

Na ARSO ocenjujejo, da morje začne poplavljati, ko preseže oznako treh metrov na tej letvi. Foto: Radio Koper/Lea Širok

Tartinijev trg je danes precej višje, kot je bil pred desetletji.

Tartinijev trg je danes precej višje, kot je bil pred desetletji. Foto: Radio Koper/ARSO

Morje kdaj preplavi tudi koprsko promenado, čeprav so tudi to pred leti znatno povišali.

Morje kdaj preplavi tudi koprsko promenado, čeprav so tudi to pred leti znatno Foto: Radio Koper/ARSO

Zaradi globalnega segrevanja ozračja se dviga gladina svetovnih oceanov. Znanstveniki napovedujejo, da bi bila do konca stoletja na različnih območjih lahko višja od 20 do 80 centimetrov. Na Agenciji Republike Slovenije za okolje predvidevajo, da se bo morje ob slovenski obali dvignilo za 30 do 40 centimetrov. To pomeni, da bodo poplave v prihodnosti pogosteje ogrožale obalna mesta. Čeprav pretirana skrb zaradi dvigovanja morske gladine ni potrebna, saj bo postopno, pa bi te ugotovitve kljub vsemu že zdaj morali upoštevati ob načrtovanju protipoplavnih ukrepov.

Ob slovenski obali morje poplavlja povprečno od 8 do 31-krat na leto. V obdobju med letoma 1961 in 2016 se je to zgodilo 482-krat. Morje največkrat poplavlja jeseni in pozimi, občasno tudi spomladi.

Lea Širok je za oceno vplivov na naše kraje pred mikrofon povabila hidrologa Igorja Strojana z Agencije Republike Slovenije za okolje.

Kakšen je trend dvigovanja morja na globalni ravni?

"Ocenjuje se, da se bo gladina zvišala 20 do 80 centimetrov do konca tega stoletja, podoben trend naj bi veljal tudi za evropska morja. Pri Sredozemskem in Jadranskem morju pa je ta trend še nekoliko nižji."

Kateri dejavniki neposredno vplivajo na dvig morske gladine. Kaj je tu odločilno?

"Po ocenah je najbolj odločilno raztezanje morja, kot posledica dvigovanja temperature, potem pa je še taljenje ledenikov. V primeru slovenskega morja, ki pa ima malo specifično lego, lahko ocenjujemo, da so vzroki tudi nekje drugje, in sicer pri pogostosti prehajanja ciklonskih območij."

Je pri nas še kakšen razlog?

"V Jadranskem morju imamo neko posebnost, ki se izraža v nekem dolgo-periodičnem valovanju, v primeru prehodov ciklonov, ko južni veter nariva morje na sever, v slovensko morje, potem pa se ta narivani del morja vrača proti jugu in se po 22 urah 'vrne' spet v predel slovenskega morja."

Kot ste že omenili, so posledice dviga vidne že v lokalnih morjih, tudi na slovenski obali, prav za slednjo ugotavljate, da se višina morja zvišuje hitreje, kot na globalni ravni. Kakšni so tu podatki?

"To je ocena zadnjih let, s tem, da moramo vedeti, da so na različnih merilnih postajah po svetu ti trendi različni in se v različnih obdobjih spreminjajo. Pri tej statistiki je pomembno tudi, katero obdobje vzamemo, ker so lahko tej podatki v nekem desetletnem obdobju zelo različni kot v obdobju 20, 30 ali pa v 50 letih."

Ampak kljub temu, je to pomemben podatek, da se gladina morja ob slovenski obali zvišuje hitreje, kot na globalni ravni? Kako vi ocenjujete?

"Menim, da so ocene porastov narejene s tako natančnostjo, da temu ne bi pripisal nekega večjega pomena."

Naredili ste nekakšno napoved. Kaj bi pomenilo za slovensko obalo, če bi se trend segrevanja ozračja nadaljeval? Za koliko bi se dvignila gladina morja in kaj bi to pomenilo za naseljene dele?

"Po teh ocenah bi se gladina morja ob slovenski obali do konca stoletja dvignila za približno 30 do 40 centimetrov. Je pa res, da bi se pogostost poplavljanja, ki je zdaj približno osemkrat letno, zvišala, in sicer Evropska okoljska agencija ocenjuje, da bi bil ta faktor nekje od 25 do 50 krat večji. To se pravi od 25 do 50 krat bi bilo to pogostejše, kar je praktično vsakodnevno."

Seveda gre za dolgoročne napovedi. Bo posledice globalnega segrevanja mogoče omiliti?

"Menim, da bodo vsekakor potrebna prilagajanja skozi ta čas. To se je pravzaprav v preteklosti že dogajalo. Značilen primer je Tartinijev trg v Piranu. V zadnjih desetletjih se je tla vedno znova zviševalo. Nekaj podobnega bi bilo primerno tudi v naslednjih desetletjih."

Vas, znanstvenike, to dogajanje skrbi? Naj nas, prebivalce, to dogajanje skrbi?

"Mislim, da zelo velika skrb ni potrebna, ker mislim, da lahko s takim prilagajanjem, kot sem ga omenil, preprečimo tako velike posledice."

Pogovor v celoti lahko slišite prek povezave nad besedilom.


Zadnji prispevki