Trenutno se predvaja:
30. januar 2017 ob 14:19 Zgodbe

Naše malo veliko morje

Razstava se tem naslovom je na ogled v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani.
Razstava Naše malo veliko morje. Foto:  Ciril Mlinar Cic / Prirodoslovni muzej Slovenije
Razstava Naše malo veliko morje. Foto: Ciril Mlinar Cic / Prirodoslovni muzej Slovenije
Foto:  Tamir Samuel Azaz / Prirodoslovni muzej Slovenije

Foto: Tamir Samuel Azaz / Prirodoslovni muzej Slovenije

Foto:  Ciril Mlinar Cic / Prirodoslovni muzej Slovenije

Foto: Ciril Mlinar Cic / Prirodoslovni muzej Slovenije

Foto:  Ciril Mlinar Cic / Prirodoslovni muzej Slovenije

Foto: Ciril Mlinar Cic / Prirodoslovni muzej Slovenije

V oddaji Morje in mi smo se tokrat odpravili kar v naše glavno mesto. Tu morja resda ni, a je tej, še vedno preveč prezrti temi, posvečena interaktivna razstava Naše malo veliko morje v Prirodoslovnem muzeju. Tako lahko s pomočjo interaktivnih projekcij doživimo izkušnjo potopa in opazujemo, kako se s pojemanjem svetlobe spreminja biotska raznolikost. Med primerki nenavadnih prebivalcev in občasnih gostov slovenskega morja je na ogled tudi okostje Lenore, brazdastega kita, ki je – tako rekoč s trebuhom za kruhom – zašel v naše morje.

Čeprav majhno, je slovensko morje pomemben del naše naravne dediščine in je obenem del velikega svetovnega morja, s katerim smo neločljivo povezani, pojasnjujejo avtorji razstave. V morju je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti. Morje nas hrani, nam daje surovine in pomembno vpliva na podnebje. Še vedno pa se vse premalo zavedamo, da je tudi veliko morje ranljivo in premajhno, da bi brez posledic preneslo človekov pohlep.

Vodja projekta Staša Tome je povedala, da je bilo slovensko morje v preteklosti prezrto tudi v Prirodoslovnem muzeju, saj se s to tematiko nihče ni poglobljeno ukvarjal: "Prezrto je tudi sicer. Meni se zdi zanimivo, da poznamo imena rib v hrvaščini, marsikdo pa ne ve za slovensko ime kakšne ribe. Poleg tega, ko gremo na morje, smo veseli morja, ko pa ga je treba varovati, pa mogoče nismo tako zelo pozorni."

Na razstavi so zato slovensko morje želeli predstaviti kot nekaj posebnega, saj ima kljub majhnosti izjemno biodiverziteto oziroma raznolikost. V njem živijo živali, ki jih poznamo mogoče samo iz slik, ali jih sploh ne poznamo. Tu srečamo tudi nenavadne goste, ki niso običajni v našem morju, a so izjemno zanimivi. "Malokdo ve, da je bil v slovenskem morju najden morski mesec, da k nam priplavajo morski psi kitovci, da priplavajo morski psi orjaki, da so v slovenskem morju ujeli ribo napihovalko – štirizobko, ki ima strupeno meso in iz katere na japonskem pripravljajo specialiteto 'fugu'. In čeprav jo kuharji pripravljajo na poseben način, kar nekaj ljudi tudi na Japonskem umre zaradi uživanja te ribe. Tako, da če ujamete kakšno nenavadno ribo, se le prepričajte, za katero gre, tudi pri nas."

Ker je razstava namenjena tudi šolskim skupinam, je morje predstavljeno tudi kot pomemben in največji ekosistem na planetu. Nato so predstavljeni organizmi, ki živijo v slovenskem morju, ki so pomembni tudi z vidika prehranjevanja. Kar 60 odstotkov svetovnega prebivalstva, predvsem v revnih državah, je odvisnega od morske hrane, pojasnjuje Staša Tome: "Hkrati pa v razvitem svetu te vire izkoriščamo pretirano, tako da se ribje populacije ne morejo več naravno obnavljati in se manjšajo. Tudi ulov je manjši, nekatere vrste so izropane do te mere, da jim grozi izumrtje."

Ribolov danes izvajajo velike ladje, ki so tovarne, in lahko predelajo velike količine rib. Mednarodna javnost je za enkrat prepoznala grožnjo in začela ukrepati. Tudi vsak od nas lahko prispeva k preprečevanju nadaljnjega ropanja morskega ribjega staleža: "V trgovinah poišče proizvode, ki zagotavljajo, da so ribe ujete na sonaraven način, tako da čim manj prizadene ribji stalež."

Med drugim je predstavljen tudi tradicionalen način lova na tune, ki ga lahko imenujemo 'tunolov po slovensko', ki so ga stoletja izvajali tržaški Slovenci. Zaradi političnih sprememb in zmanjšanih populacij tunov je nato zamrl, je pa obširno predstavljen v novem Ribiškem muzeju Tržaškega primorja v Križu pri Trstu.

Razstavo spremlja tudi obsežen katalog, ki so ga soustvarili številni avtorji. Zadnje poglavje je namenjeno slovenskemu ribištvu v tržaškem zalivu: "Knjiga se konča s pomenljivim vprašanjem gospoda Volpija, in sicer, zakaj ima Švica najsodobnejšo trgovsko mornarico na svetu, čeprav nima pristanišč in morja, mi ki ga imamo, pa ne zmoremo niti ene dostojne ribiške ladje," še dodaja Staša Tome.

Naj še dodamo, da ob razstavi, ki bo v ljubljanskem Prirodoslovnem muzeju na ogled poldrugo leto, prirejajo tudi številne delavnice in predavanja.

Lado Bandelj, L.Š.


Zadnji prispevki