Trenutno se predvaja:
22. oktober 2017 ob 19:24 Zgodbe

Občutljivi, revolucionarni in uporniški: Mladi pesniki na Urški 2017

Festival mlade literature Urška je sito, ki vsako leto izbere najboljše slovenske mlade pesnike, letos jih je tekmovalo kar 116.
false

Patrik Holz. Foto: Danej Brakič

Zmagovalka festivala je Katarina Gomboc, Ljubljančanka, ki je del otroštva preživela v Novi Gorici. Ankarančan Patrik Holz se je že drugič uvrstil v peterico finalistov. V peterico finalistov se je uvrstila tudi Novogoričanka Tea Plesničar.

Iskrena, prečiščena, občutljiva

To so tri besede, s katerimi se opiše pesnica Katarina Gomboc, letošnja Uršuljanka. Našemu mikrofonu je zaupala, da je čustveno zelo intenzivna oseba. Pesmi so njen kanal, skozi katerega se izraža, pa tudi odrašča. Del njene nagrade je izid pesniškega prvenca, kar jo navdaja z veliko sreče, pa tudi odgovornosti. Njeno sporočilo za mlade avtorje je: ne zadovoljite se s tem, kar najprej pride na papir, ampak bodite samokritični. Sicer pa pesnica svoje dneve preživlja med študijem ruščine in slovenistike, srce ji začne hitreje biti na potovanjih: »Toda s potovanj se moraš enkrat tudi vrniti, drugače to ne bi bila potovanja, ampak odhodi. Moraš oprati prah s kavbojk, sesti za mizo in se začeti učiti za zadnje izpite. Moraš biti še naprej srečen, ker ne znaš leteti, ker ne bi znal s krili, ne zares. Vsaj jaz ne. Jaz sem človek zemlje, ne neba« je Katarina Gomboc zapisala v svojem blogu Cvetenje, kjer mrgoli poezije, njenih razmišljanj in vsakdanjih vtisov. Eno avtoričinih zmagovalnih pesmi lahko slišite v prvem delu oddaje Radio Bla bla. V njej se sprašuje, kaj je krivo za to, da je nagnjena k tesnobi: »morda dejstvo, da sta se moja starša poročila na dan jedrske katastrofe?«

Revolucionar, upornik, boksar

Kot povedo tri besede, s katerimi se opiše, želi poezija Patrika Holza bralce pretresti, jih angažirati in v njih ustvariti napetost. Ankarančan želi s svojimi pesmimi vplivati na to, da bi bralci postali ljudje akcije. To mu uspeva tudi tako, da njegova dramska besedila uprizarjajo študentske in dijaške gledališke skupine. »V Sloveniji je kar v redu biti pesnik,« pravi avtor, ki ima občutek, da uživa spoštovanje, saj živi v narodu poetov. Da je poezija pri nas še vedno popularna, kaže tudi dejstvo, da večina aktualnih predsedniških kandidatov naziv največjega Slovenca v zgodovini pripisuje Francetu Prešernu. Tudi Patrik Holz bi izbral njega, velik zgled pa mu je tudi Tomaž Šalamun. »Če se te knjige ne bomo sramovali čez pet let,« je pesnikov odgovor na vprašanje, kdaj so mladi avtorji pripravljeni na to, da izdajo prvo pesniško zbirko. Čeprav svojega prvenca še nima, vztraja v pesniškem (po)klicu, ki ga kombinira z delom v Centru mladih Koper. O drznosti, ki jo rabiš, da se upreš klasičnim poklicnim potem, govori odlomek njegove pesmi Moral bi postat gerontolog – ujeli smo ga v oddaji Radio Bla bla, ki jo najdete na zgornji povezavi.

Ivana Zajc


Zadnji prispevki