Trenutno se predvaja:
6. avgust 2020 ob 13:35 Zgodbe

Pri reševanju utapljajočega ni prostora za paniko

Reševalci iz vode so imeli tudi to sezono veliko dela z nudenjem pomoči kopalcem. Pogosto so nezgode posledica nepremišljenih dejanj posameznikov.
Priljubljena plaža Svetilnik v Izoli. Foto: Radio Koper/Mateja Brežan
Priljubljena plaža Svetilnik v Izoli. Foto: Radio Koper/Mateja Brežan

Obilna hrana, vroče sonce in hladna voda: recept za slabost

Na urejenih kopališčih, kjer so reševalci prisotni, gre največkrat za primere utrujenosti ali slabosti sredi plavanja, tudi za srčni zastoj. Pomembno pa je vedeti, da ne gre vedno za vprašanje telesne pripravljenosti ali zdravstvenega stanja.

Obilen zajtrk ali kosilo, takojšen odhod na plažo, nekajurno ležanje pod žgočim soncem in nato osvežitev v hladni vodi. To je sicer lahko zanimiv načrt počitnic, lahko pa je to tudi dan, ko nas bo telo izdalo. Reševalec iz vode Oskar Maj Toman je letos že velikokrat posredoval:

"Opisana situacija je res najpogostejša. Tudi v primerih, kjer sem sam posredoval letos. Tako ravnanje je, kot bi igrali na loteriji."

Reševalec iz vode na strunjanski plaži Oskar Maj Toman. Foto: Radio Koper/Mateja Brežan

Utapljajoči ne kliče vedno na pomoč

Opaziti osebo, ki ji je v vodi slabo ali se morebiti celo utaplja, ni vedno lahko. Voda pogosto vdira v usta in grlo se zaščitniško zapre, zato taka oseba niti ne more kričati, čeprav si večina klic na pomoč tako predstavlja:

"Utapljajočega prej opazimo zaradi nenavadnih gibov. Bori se za življenje. Je pa k sreči na kopališčih veliko ljudi in sem zelo pozitivno presenečen, kako dobro znajo ljudje opazovati dogajanje okoli sebe. Meni se še ni zgodilo, da ne bi ob nezgodi nihče nič opazil."

Rešuje se ekipno, usklajeno. Reševalci imajo točno določene protokole o tem, kako naj poteka reševalna akcija: "Se je pa že zgodilo, da je komu bilo slabo ali je bil preutrujen, a ni opozoril, da rabi pomoč. Pogosto je ljudi sram, nočejo vzbuditi pozornosti, pa čeprav se to sliši še kako neverjetno. Zato vsem polagam na srce: če potrebujete kakršno koli pomoč na plaži ali v vodi, to sporočite takoj."

Paniko je treba pustiti na brisači

In kako lahko ukrepajo drugi kopalci? Tako, da takoj začnejo klicati 'na pomoč': "Čim opazijo kaj sumljivega, naj začnejo kričati in tako bodo dobili vso potrebno pozornost. Nikoli pa ne zagnati panike in brezglavo skakati ali teči v vodo. Najprej je treba najti način reševanja s kopnega, kot pravimo. Ozreti se je treba naokoli, poiskati kakšen predmet, s katerim bi lažje dosegli utapljajočega. Kakšno vejo, obroč. Reševanje 'ena na ena' lahko pomeni pravo past."

Plaža v Strunjanu. Foto: Radio Koper/Mateja Brežan

Utapljajoči namreč hlastajo za zrakom in iščejo nekaj, česar bi se oprijeli in takrat ne vidijo, kdo jih drži, kdo jim skuša pomagati. Oprimejo se vsega in vseh, kar pa je lahko za reševalca nevarno. Prvo pravilo je, da se držimo za njim in ne pred njim, še poudarja Toman: "Med potapljanjem pride do agonije, tudi nezavesti. Če pa se že lotimo direktnega reševanja, moramo najprej poskrbeti, da so usta utapljajočega nad gladino. Na kopnem pa začnemo takoj z oživljanjem, če je to potrebno."

Najbolje se je dobro organizirati. Če je ljudi več, lahko vsak prevzame svojo nalogo in nujno medicinsko pomoč pokliče takoj: "Priporočam, da se telefon da na zvočnik, saj vas bo NMP usmerjala pri oživljanju ali drugem ravnanju. Lepo je, da ljudje hočejo pomagati, a tako imenovanih herojev ne rabimo. Reševati je treba hitro, zato zagotovo ni primerno, da nekdo stoji zraven in razlaga, kako bi se on tega lotil. Prav tako med reševanjem ne rabimo 'firbcev'. Najslabše je, da se okrog ponesrečenega nabere gruča radovednih ljudi."

Največ pozornosti moramo nameniti otrokom: "Dokler kričijo in se imajo lepo, je eno, ko vse utihne, pa je že težava. Vedno moramo spremljati njihovo početje, uporabiti vse zaščitne plavajoče predmete, ki so ustrezni."

V divje vode ne!

Reševanje v morju, na jezeru, bazenu ali v reki ni isto. Najlaže je v bazenu, pravi Toman, saj je območje vode omejeno, prav tako globina. Največji izziv pa je divja voda: "Nikoli se ne smemo lotiti reševanja v deroči vodi. Še izjemno izkušeni reševalci, ki so leta trenirali, rešujejo z velikimi napori. Poskušamo morda s kakšno palico ali z vrvjo, nikoli pa ne stopimo v tako vodo."

Na kopališča ne spadata ne alkohol niti precenjevanje lastnih zmogljivosti. Več pa v pogovoru na spodnji povezavi.

Mateja Brežan

Radio Koper svetuje: kako ukrepamo ob nenadni slabosti v vodi

Zadnji prispevki