Trenutno se predvaja:
14. februar 2019 ob 19:06 Zgodbe

Slovenija prva uvedla sistem samodejnih klicev v sili iz vozil

Slovenija je številko 112 uvedla leta 1997 kot druga država v Evropi, takoj za Švedsko. Bila pa je prva, ki je uvedla sistem samodejnih klicev v sili iz vozil eCall.
Regijski center za obveščanje Koper. V ospredju Rok Kamenšek, vodja koprske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje. Foto: Mateja Rolih Maglica

V ponedeljek smo obeležili mednarodni dan številke za klic v sili 112, s katero je mogoče poklicati na pomoč v državah članicah Evropske unije in tudi v večini drugih evropskih držav. Tudi na Hrvaškem, v Makedoniji, na Kosovu in nekaterih območjih Rusije. Slovenija je številko 112 uvedla leta 1997 kot druga država v Evropi, takoj za Švedsko. Bila pa je prva, ki je uvedla sistem samodejnih klicev v sili iz vozil eCall.

"To je novejša tehnološka zadeva, ki jo poznamo iz letalstva. V avtomobilu so različne aplikacije, tehnološke rešitve, ki v primeru prometne nesreče samodejno sprožijo klic v sili. Pokliče 112, tudi pošlje lokacijo in podobno. Tako kakšen izreden dogodek ne ostane brez pokritja," pojasnjuje Rok Kamenšek, vodja Regijskega centra za obveščanje Koper. Slovenija je ta sistem uvedla leta 2015 in še nekaj let bo potrebno, da eCall zaživi popolnoma, saj tempo narekuje, kot rečeno, tehnologija: "Ta tehnologija se zdaj že redno vgrajuje v avtomobile, novi praviloma to že imajo."

Delovanje in storitve enotne številke za klic v sili 112 je v začetku novega tisočletja podrobneje določila Evropska unija s posebno direktivo. Predpisala je, da morajo biti klici s stacionarnih in z mobilnih telefonov ter iz telefonskih govorilnic brezplačni in da mora biti na tej številki ljudem dosegljiva nujna medicinska pomoč, pomoč gasilcev, nujna veterinarska pomoč, pomoč gorskih, jamarskih in drugih reševalnih enot in policije, četudi v državi delujejo druge nacionalne številke klica v sili. Za upravljanje regijskih centrov za obveščanje v Sloveniji je odgovorna Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Direktiva državam priporoča, da poleg klasične telefonije uporabljajo oziroma uvajajo nove tehnologije in da zagotovijo njeno uporabo tudi ljudem s posebnimi potrebami. Kamenšek tako pojasnjuje: "V vsakem trenutku dneva lahko vsak pokliče prek telefona ali mobilnega telefona. Na 112 se lahko od leta 2012 pošlje tudi besedilno sporočilo oziroma SMS. V Sloveniji pa je že nekaj let mogoč tudi besedilni klic na 112 preko WAP112, kar je pomembno predvsem za gluhe in naglušne ljudi."

V regijskem centru za obveščanje v Kopru na številko 112 vsak dan dobijo približno 100 klicev občanov oziroma približno 40 tisoč letno. Največkrat gre za iskanje zdravstvene pomoči, so pa operaterji pripravljeni prav na vse primere. Pogosto so ljudje zaskrbljeni, lahko tudi v paniki ali pa se odločijo operaterjem nagajati: "Ljudje različno čutijo neko stresno situacijo. Zato je prvi pogovor s klicateljem zelo pomemben. Če je treba, ga tudi pomirimo. Glavno je, da pridobimo prve najbolj bistvene informacije. Operater (dispečer) klicatelja vodi z vprašanji, pri tem je pomembno, da ga klicatelj dobro posluša in odgovarja. Klicatelj naj pove, kaj vidi, naj poskuša situacijo čim bolj verodostojno opisati. Sem spadajo tudi vremenske razmere, dostopnost ceste in podobno."

Nikoli niso odveč klici za primere, s katerimi so ekipe že seznanjene. Tudi klici, ko so klicatelji v dilemi, ne. Tudi v praksi se je že zgodilo, da se je na prvi pogled nepomemben dogodek izkazal za situacijo, v kateri je bilo treba nujno ukrepati. Popolnoma nepotrebni pa so lažni klici: "V teh primerih gre za zlorabo klica v sili. Številka 112 je namenjena nujnim primerom, ogroženosti življenj, živali, narave."

Še letos se v mreži vseh, ki se odzivajo klicu na pomoč, obetajo nekatere spremembe. Dispečerski center, ki zdaj deluje pod reševalno službo Slovenske Istre, naj bi konec leta prešel v upravljanje oziroma naj bi njegovo delo prevzel nov center v Ljubljani. Težnje in načrti so namreč taki, da naj bi po novem v državi na tem področju imeli zgolj dva matična dispečerska centra. Drugi je v Mariboru. Kamenšek to komentira tako: "Z izolskim dispečerskim centrom, ki deluje pod okriljem ZD Izola oziroma Reševalne službe Slovenske Istre, res dobro sodelujemo. Tam poteka dežurstvo 24 ur. Ne vemo, kaj se bo zgodilo, niso nas še podrobneje seznanili z naslednjimi koraki. Glede na dozdajšnje sodelovanje pa si želimo, da bi služba ostala taka kot je ter da bi to sodelovanje še utrjevali."

Mateja Brežan




Zadnji prispevki